CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081188
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6. ZPP člen 155, 163, 163/1, 163/2, 205, 205/2, 205/2-4, 207, 207/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
pravdni stroški – nagrada odvetnika – specificirana zahteva za povrnitev stroškov – razlika med priglasitvijo stroškov po OT in ZOdvT – nagrada za postopek – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prijava terjatev v stečajnem postopku – terjatev iz naslova pravdnih stroškov
Drugi odstavek 155. člena ZPP določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar to stranke ne odvezuje, da opredeljeno navede stroške, katerih povračilo zahteva. Veljavna Odvetniška tarifa je namreč zasnovana drugače, kot je tožeča stranka priglasila odvetniške stroške. Po njej se stroški priglašajo za vsako vlogo posebej, in ne več enotno za postopek, kot je veljalo po prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi.
poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – zmotna uporaba materialnega prava – prečrpavanje klorovodikove (solne) kisline iz cistern
Pravila o poslovni odškodninski odgovornosti izključujejo uporabo pravil o neposlovni odškodninski odgovornosti, (v kolikor se nanje izrecno ne sklicujejo), s tem pa tudi uporabo pravil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Profesionalni subjekti, ki se ukvarjajo bodisi z nevarnimi dejavnostmi bodisi so imetniki nevarnih stvari, tveganja iz teh dejavnosti in stvari v poslovnih razmerjih nosijo po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084188
OZ člen 766, 768, 768/2.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost odvetnika – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi – zavrnitev dokaznega predloga – najemna pogodba za neprofitno najemnino
Prevzemnik naročila mora naročitelja opozoriti in od njega zahtevati nova navodila, če meni, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023471
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – običajna neizpolnitev pogodbe – civilnopravno razmerje – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi tega z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga v tem pušča v zmoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0084686
ZVCP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 25/3, 27, 27/1, 40, 44, 44/1. OZ člen 154.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - traktor na cesti - izključna krivda enega voznika - doktrina zadnje jasne priložnosti - načelo „last clear chance“
Od vsakega povprečno izkušenega in skrbnega voznika se sme pričakovati, da v primeru, če hitrost in druge razmere na cesti to dopuščajo, ustavi, ko na cesti opazi oviro. Gre za tim. načelo zadnje jasne priložnosti (angl.: last clear chance), ko z razumno vožnjo vsak zlahka prepreči nesrečo tudi v situaciji, ki jo je nekdo (so)zakrivil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – normalno poslovanje – pomanjkljive trditve in dokazi – pritožbene novote
Tožeča stranka je razloge, ki utemeljujejo predlog za oprostitev plačila sodne takse, navedla šele v pritožbi. Ker gre za pritožbene novote, teh dejstev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa jih ne sme upoštevati, zato ker tožeča stranka ni navedla upravičenega razloga, zakaj trditev glede premoženjskega finančnega in likvidnostnega stanja brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZGD-1 člen 48, 481, 482, 521, 521/1, 521/1-4. ZSReg člen 10, 10/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42. ZFPPIPP člen 229, 373.
prenos poslovnih deležev pri subjektu vpisa v stečaju – zavrnitev zahtevka za vpis sprememb v sodni register na podlagi pogodbe o prenosu poslovnih deležev družbi v stečaju
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.
Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
izvensodna poravnava – izpolnitev obveznosti – enostranska odpoved poravnavi – čezmerno prikrajšanje – uporaba določb o dvostranskih pogodbah
Pogodbe o poravnavi ni možno preklicati zgolj z enostransko izjavo.
Tožena stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ, česar pa ni storila. Od teh pravil pa ne velja le določba 118. člena OZ, ki ureja pravico stranke do razveljavitve dvostranske pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da je bila kotna brusilka v lasti prvega toženca, ki je skrbel za delovanje orodja in strojev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil slednji dolžan nadzirati varnost (tehnično ustreznost) strojev in orodja. Zato pritožbene trditve druge toženke, da je bil za varnost delovnega okolja in procesa zadolžen stranski intervenient, ki je nadziral in razporejal delo, niso utemeljene.
Poudariti velja, da poškodbe ni povzročil razžarjeni opilek, temveč kos rezalne plošče. Že zato navedba, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ko je kljub iskram gledal proti kotni brusilki, čeprav bi se moral zavedati možnosti, da mu opilek prileti v oko, ne zdrži resne presoje. Prav tako je povsem neživljenjsko stališče, da bi tožnik moral predvideti raztrganje rezalne plošče drugega delavca, ki je posledica tehnične neustreznosti orodja.