ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/3, 12/4. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 11, 25. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3, 5, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – dvom v podatke v izjavi o premoženjskem stanju – odvzem dokazne vrednosti izjavi – poslovni delež
Sodišče lahko izjavi o premoženjskem stanju odvzame dokazno vrednost le v primeru, ko ni dvoma, da je stranka v njej namerno in z namenom oškodovanja javnih sredstev in zagotovitve premoženjske koristi sebi v njej navedla napačne podatke. Podatek o poslovnih deležih je sicer potrebno vpisati pod točko 4. izjave dela B izjave o premoženjskem stanju kot kapitalsko naložbo, vendar pa ni mogoče trditi, da povprečna laična stranka pozna definicijo termina kapitalskih naložb ter tako z nenavedbo podatka o poslovnem deležu zavaja sodišče.
poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – zmotna uporaba materialnega prava – prečrpavanje klorovodikove (solne) kisline iz cistern
Pravila o poslovni odškodninski odgovornosti izključujejo uporabo pravil o neposlovni odškodninski odgovornosti, (v kolikor se nanje izrecno ne sklicujejo), s tem pa tudi uporabo pravil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Profesionalni subjekti, ki se ukvarjajo bodisi z nevarnimi dejavnostmi bodisi so imetniki nevarnih stvari, tveganja iz teh dejavnosti in stvari v poslovnih razmerjih nosijo po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081188
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6. ZPP člen 155, 163, 163/1, 163/2, 205, 205/2, 205/2-4, 207, 207/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
pravdni stroški – nagrada odvetnika – specificirana zahteva za povrnitev stroškov – razlika med priglasitvijo stroškov po OT in ZOdvT – nagrada za postopek – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prijava terjatev v stečajnem postopku – terjatev iz naslova pravdnih stroškov
Drugi odstavek 155. člena ZPP določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar to stranke ne odvezuje, da opredeljeno navede stroške, katerih povračilo zahteva. Veljavna Odvetniška tarifa je namreč zasnovana drugače, kot je tožeča stranka priglasila odvetniške stroške. Po njej se stroški priglašajo za vsako vlogo posebej, in ne več enotno za postopek, kot je veljalo po prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi.
vsebina prijave terjatve – nepopolna prijava terjatve v stečaju – ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – stroški postopka
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP pomeni sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.
Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se ugotavlja njena utemeljenost. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti terjatve nasprotuje iz povsem drugih razlogov (neodvisnih od popolnosti prijave terjatve), pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
Sporazum o nadomestni izpolnitvi je veljaven pod pogojem, da upnik jasno izjavi voljo, da dolžnikovo izpolnitev sprejema kot nadomestno izpolnitev. Samo na podlagi okoliščine, da je kot izpolnitev sprejel izpolnitveno ravnanje, ki ni predmet njegovega izpolnitvenega zahtevka, še ni mogoče sklepati, da je upnik s tem privolil v tako izpolnitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084226
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 369, 369/3, 369/4, 369/5, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 5.
pogodba o upravljanju – terjatev za dobavljeno toplotno energijo – zastaranje – enoletni zastaralni rok – vložitev predloga za izvršbo – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju – sklep o izvršbi – zaključek izvršilnega postopka – poroštvo
Zastaranje po pretrganju zaradi vložitve predloga za izvršbo ne prične teči znova od naslednjega dne po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč šele, ko je postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi namreč ne pomeni zaključka izvršilnega postopka.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – blokada transakcijskega računa – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pomanjkljiva trditvena podlaga – nedovoljene pritožbene novote
Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
izvršba na nepremičnino – izročitev nepremičnine kupcu – izselitev dolžnika iz stanovanja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – izvršilni naslov zoper dolžnika – ugovor tretjih v kasnejši izvršbi
Kadar sodišče odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Izpraznitev se lahko nanaša le na dolžnika in na stanovanjske bivalne prostore ter ne more obsegati tudi vseh z dolžnikom živečih oseb in celo izselitev iz gospodarskega poslopja. Morebitne tretje osebe, ki živijo z dolžnikom v stanovanjski hiši, bodo lahko uveljavljale ugovor tretjega v morebitni kasnejši izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073751
OZ člen 190, 190/3, 424. ZIZ člen 41a.
pogodba o odkupu terjatev – jamstvo za izterljivost – zavarovanje z menico – menična izvršba – neupravičena obogatitev – izvršba pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi – pravna narava stroškov financiranja
Interpretacija zakonskih določb, po kateri bi z razveljavitvijo sklepa o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in bi bil dolžnik zaradi odpadle podlage upravičen zahtevati plačano nazaj, bi vodila do nevzdržne situacije. Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omogočajo poplačilo upniku še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi mu s takšno razlago dejansko onemogočile, da bi prejeto obdržal.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 26, 29. ZPP člen 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pozivni sklep - zavrženje predloga - vpogled v javne evidence - upoštevanje podatkov - novela ZST-1C
Obveznost stranke, ki poda pri sodišču prve stopnje predlog za odlog ali oprostitev plačila sodne takse, je, da najprej zatrjuje tista dejstva, ki so podlaga za oprostitev ali odlog (na primer slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi in podobno) ter šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Poleg tega pa sodišče prve stopnje na podlagi 12. člena ZST-1 vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da bi brez trditev stranke samo vpogledovalo v javne dostopne evidence, temveč to stori lahko le v primeru, kadar v že podane trditve o slabem premoženjskem stanju stranke dvomi in resničnost teh navedb preveri v skladu s 12. členom ZST-1 v javno dostopnih evidencah.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je 10. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki v prehodnih in končnih določbah določa v 25. členu, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, torej do 10. 5. 2016, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.
izvensodna poravnava – izpolnitev obveznosti – enostranska odpoved poravnavi – čezmerno prikrajšanje – uporaba določb o dvostranskih pogodbah
Pogodbe o poravnavi ni možno preklicati zgolj z enostransko izjavo.
Tožena stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ, česar pa ni storila. Od teh pravil pa ne velja le določba 118. člena OZ, ki ureja pravico stranke do razveljavitve dvostranske pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
ZTLR člen 52, 56. SPZ člen 218. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 319, 319/2.
tožba na ugotovitev služnosti – pravnoposlovni način pridobitve služnostne pravice – prava pogodbena volja – sprememba tožbe v ponovljenem postopku – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti – zavrženje dela tožbenega zahtevka – ugovor pravnomočno razsojene stvari
Za nastanek stvarne pravice je – v primeru neusklajenosti soglasne volje pogodbenikov in njene izjave v pisni pogodbi – odločilna soglasna volja pogodbenikov.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – normalno poslovanje – pomanjkljive trditve in dokazi – pritožbene novote
Tožeča stranka je razloge, ki utemeljujejo predlog za oprostitev plačila sodne takse, navedla šele v pritožbi. Ker gre za pritožbene novote, teh dejstev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa jih ne sme upoštevati, zato ker tožeča stranka ni navedla upravičenega razloga, zakaj trditev glede premoženjskega finančnega in likvidnostnega stanja brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZGD-1 člen 48, 481, 482, 521, 521/1, 521/1-4. ZSReg člen 10, 10/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42. ZFPPIPP člen 229, 373.
prenos poslovnih deležev pri subjektu vpisa v stečaju – zavrnitev zahtevka za vpis sprememb v sodni register na podlagi pogodbe o prenosu poslovnih deležev družbi v stečaju
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.
Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.