• Najdi
  • <<
  • <
  • 34
  • od 34
  • 661.
    VSL sklep I Cp 51/2016
    4.5.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0084724
    OZ člen 239, 240, 247, 248.
    pogodba – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – pogodbena kazen – odgovornost za kršitev pogodbe – izvedba parcelacije – višina pogodbene kazni – nesorazmernost
    V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za 50,00 EUR pogodbene kazni na dan zamude, vendar ne več kot 27.000,00 EUR. To pomeni, da je bil dogovor tudi v skupni maksimalni višini oziroma 27.000,00 EUR in da lahko stranka ugovarja tej vrednosti. Če je vrednost 50,00 EUR na dan primerna, ker je predstavljala 2 % vrednosti parcele, je treba presojati tudi skupno zgornjo mejo pogodbene kazni oziroma 27.000,00 EUR. V dosedanji sodni praksi so bili le primeri, ko je pogodbena kazen bila enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, ne pa „desetkratnik“ vrednosti izpolnitve. Vendar je treba določbo 248. člena OZ razlagati skupaj s pogodbeno določitvijo višine pogodbene kazni. Pri tem pa je tudi pomembno, ali je tožeči stranki zaradi neizpolnitve tožene stranke nastala škoda, čemur je toženka oporekala, a sodišče prve stopnje njenega ugovora ni obravnavalo.
  • 662.
    VDSS sodba Psp 1/2016
    4.5.2016
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0015332
    ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 7/1, 7/4, 9, 9/3, 138, 138/1, 144, 144/1, 144/1-2. URS člen 50.
    denarno nadomestilo za brezposelnost - plačilo prispevkov - načelo varstva pravic strank - kršitev pravil upravnega postopka
    Tožena stranka je zavrnila zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker tožnica ni predložila dokaza o plačilu prispevka za zaposlovanje za najmanj 9 mesecev v zadnjih 24-ih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožnici omogočiti, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka, se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, s čimer ima stranka možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom varovane koristi. Uradna oseba mora stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, da je rezultat postopka za stranko neugoden. V kolikor bi tožena stranka ravnala tako, bi ji tožnica glede odločilnega dejstva, ki se nanaša na plačilo prispevkov, lahko posredovala dokaze o tem, da je prispevke za brezposelnost plačala pred izdajo prvostopenjske odločbe. Zato sta odločbi tožene stranke nezakoniti in je odločitev sodišča, ki je nezakoniti odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek, pravilna.
  • 663.
    VSL sodba II Cp 3282/2015
    4.5.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0060160
    OZ člen 198.
    uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – verzijski zahtevek – možnost uporabe solastne nepremičnine – privolitev v prikrajšanje – opustitev uporabe nepremičnine – pravica do uporabe stanovanja po razpadu življenjske skupnosti
    Ker je dokazni postopek pokazal, da se je tožnik odselil, še preden je toženka v letu 2004 zamenjala ključavnico, in da pozneje od toženke nikoli ni zahteval, naj mu omogoči souporabo skupne nepremičnine, je pravilno sklepalo, da je tožnik sam privolil v svoje prikrajšanje.
  • 664.
    VSL sklep I Cp 420/2016
    4.5.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0060156
    SPZ člen 70, 70/2, 70/4.
    solastnina – delitev solastnine – način delitve solastnine – delitev v naravi – fizična delitev – uničenje objektov – posel, ki presega redno upravljanje – nerešeno stanovanjsko vprašanje
    Ponujeni način delitve v naravi je povezan z rušenjem objektov, ki bi jih presekala mejna linija, temu pa se je predlagateljica tokrat uprla. Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da gre pri tem za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov, tega pa sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. To pomeni, da fizična delitev solastnih nepremičnin na način, kot sta ga nazadnje ponudila nasprotna udeleženca, ni mogoča.
  • 665.
    VSL sodba I Cp 440/2016
    3.5.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0060163
    SZ-1 člen 24, 24/4. ZPP člen 337.
    stroški obratovanja večstanovanjske stavbe - dobava toplotne energije - subsidiarna obveznost - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote - spor majhne vrednosti
    Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal temu, da je najemnik stanovanja, kamor je tožnica po ustrezni pogodbi v spornem obdobju dobavljala toplotno energijo. Ugovarjal je le, da ni lastnik oz. posestnik tega stanovanja in da tam nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, kar pa je za plačilo stroškov iz naslova najema vse nerelevantno.
  • 666.
    VSL sodba II Cpg 345/2016
    3.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0083872
    ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
    spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja
    V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki, zaradi njihove bagatelnosti, racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve, v katerem ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
  • 667.
    VSK sodba I Cp 776/2015
    3.5.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0006711
    OZ člen 173, 180.
    neposredni oškodovanec - gospodarska družba - posredni oškodovanec
    Tožeča stranka v tej zadevi zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi rušenja gostinskega objekta v lasti gospodarske družbe, kateri zakoniti zastopnik in lastnik je tožeča stranka. Glede na trditveno podlago lahko odškodnino zahteva le gospodarska družba kot neposredni oškodovanec, ki naj bi jo škoda neposredno prizadela. OZ sicer daje varstvo nekaterim posrednim oškodovancem ter je izjema določena v 180. členu OZ.

    OZ v 180. členu glede nepremoženjske škode začrta okvir še pravno upoštevnega vzroka z objektivnim in subjektivnim kriterijem, ki pa v konkretnem primeru ni podan. Ob tako jasni zakonski določbi se izkaže pritožbeno zavzemanje za širšo razlago za neutemeljeno.
  • 668.
    VSL sklep I Cp 737/2016
    3.5.2016
    SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
    VSL0060179
    ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 24, 24/2, 27.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – izrek sklepa – zavrnitev predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – solastnina stanovanjske hiše – premoženje, ki se ne upošteva – oprostitev plačila sodne takse
    Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti.
  • 669.
    VSK sodba in sklep I Cp 43/2016
    3.5.2016
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006697
    ZZZDR člen 64, 78. ZPP člen 46, 54, 188, 188/2.
    ugovor krajevne pristojnosti – umik tožbe – zloraba procesnih pravic – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo
    Volga, s katero je tožnik umaknil tožbo, je bila na sodišče poslana s priporočeno poštno pošiljko dan pred glavno obravnavo, ki je bila opravljena v sredo 9.10.2015, med 10.30 uro in 10.40 uro. Vloga je v pisarno družinskega oddelka prišla šele po zaključeni glavni obravnavi. Tedaj, ko stranka pošilja vlogo tako kratek čas pred obravnavo (v konkretni zadevi je šlo le za en delovni dan prej), je pomembna tudi skrbnost same stranke oziroma njenega kvalificiranega pooblaščenca, da opozorita na pomembnost vloge in tako omogočita takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno seznanilo. Iz konkretne vloge o umiku tožbe ne izhaja, da bi vsebovala tako opozorilo, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka, ker umika ni upoštevalo in je po zaključeni glavni obravnavi v zadevi meritorno odločilo.
  • 670.
    VSK sklep I Cp 791/2015
    3.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK0006712
    SPZ člen 23, 49, 128, 141, 141/2, 141/3, 142. ZZK-1 člen 16. ZPP člen 180, 180/1.
    popolna tožba - pogodba o zastavi nepremičnine za tuj dolg - zemljiškoknjižno dovolilo - ustanovitev hipoteke - soglasje zastavitelja - notarska hipoteka - obveznost overovitve podpisov
    Če sta se stranki dogovorili še za „nekaj več“, to je notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo, ni ovire, da bi tožeča stranka zahtevala zgolj „klasično“ overitev v smislu 23. člena SPZ. Izrek sodbe, ki glasi na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiški knjigi, vsebinsko obsega tudi obveznost overitve podpisov.

    Sodna odločba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, mora v izreku opredeliti izjavo volje, ki je zemljiškoknjižno dovolilo. Ko gre za hipoteko, mora biti označena tako nepremičnina, na kateri se hipoteka ustanavlja, kot tudi višina in zapadlost zavarovane terjatve.
  • 671.
    VSK sklep I Cp 791/2015
    3.5.2016
    SODNE TAKSE
    VSK0006713
    ZST-1 člen 11.
    oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje višine dohodka - premoženjsko stanje otrok - preživninska obveznost
    Kreditne obveznosti toženke se pri ugotavljanju višine njenih dohodkov v postopku zaradi predloga za taksno oprostitev ne upoštevajo.

    Pri odločanju o taksni oprostitvi sodišče ni upoštevalo premoženjskega stanja otrok, glede katerih toženka nima več zakonske obveznosti preživljanja.
  • 672.
    VSL sodba II Cp 476/2016
    3.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060167
    ZPP člen 443, 443/1, 451, 454, 454/1, 454/2.
    spor majhne vrednosti – izvedba naroka – zahteva za izvedbo naroka – pogojni predlog za izvedbo naroka – odločanje brez naroka – prekluzija
    Z navedbo – da izvedbo naroka zahteva le v primeru, če sodišče ugotovi, da je dejansko stanje sporno – tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala.
  • 673.
    VSL sklep II Cp 565/2016
    3.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060161
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4.
    obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga – opravljen pravniški državni izpit
    Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. To velja tudi za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. Ker je toženec predlog za obnovo vložil sam, bi moral ob vložitvi izrednega pravnega sredstva izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega v predlogu ni zatrjeval, niti slednjega ne zatrjuje ali izkazuje v pritožbi.
  • 674.
    VSL sodba I Cp 519/2016
    3.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0060157
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458.
    izterjava obveznosti – upravnik – spor majhne vrednosti – dejansko stanje – dokazna ponudba
    Sodišče prve stopnje je ocenilo, da s ponujenimi dokazi tožnica svoje terjatve do toženca ni dovolj jasno, prepričljivo dokazala.
  • <<
  • <
  • 34
  • od 34