V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za 50,00 EUR pogodbene kazni na dan zamude, vendar ne več kot 27.000,00 EUR. To pomeni, da je bil dogovor tudi v skupni maksimalni višini oziroma 27.000,00 EUR in da lahko stranka ugovarja tej vrednosti. Če je vrednost 50,00 EUR na dan primerna, ker je predstavljala 2 % vrednosti parcele, je treba presojati tudi skupno zgornjo mejo pogodbene kazni oziroma 27.000,00 EUR. V dosedanji sodni praksi so bili le primeri, ko je pogodbena kazen bila enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, ne pa „desetkratnik“ vrednosti izpolnitve. Vendar je treba določbo 248. člena OZ razlagati skupaj s pogodbeno določitvijo višine pogodbene kazni. Pri tem pa je tudi pomembno, ali je tožeči stranki zaradi neizpolnitve tožene stranke nastala škoda, čemur je toženka oporekala, a sodišče prve stopnje njenega ugovora ni obravnavalo.
Tožena stranka je zavrnila zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker tožnica ni predložila dokaza o plačilu prispevka za zaposlovanje za najmanj 9 mesecev v zadnjih 24-ih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožnici omogočiti, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka, se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, s čimer ima stranka možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom varovane koristi. Uradna oseba mora stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, da je rezultat postopka za stranko neugoden. V kolikor bi tožena stranka ravnala tako, bi ji tožnica glede odločilnega dejstva, ki se nanaša na plačilo prispevkov, lahko posredovala dokaze o tem, da je prispevke za brezposelnost plačala pred izdajo prvostopenjske odločbe. Zato sta odločbi tožene stranke nezakoniti in je odločitev sodišča, ki je nezakoniti odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek, pravilna.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – verzijski zahtevek – možnost uporabe solastne nepremičnine – privolitev v prikrajšanje – opustitev uporabe nepremičnine – pravica do uporabe stanovanja po razpadu življenjske skupnosti
Ker je dokazni postopek pokazal, da se je tožnik odselil, še preden je toženka v letu 2004 zamenjala ključavnico, in da pozneje od toženke nikoli ni zahteval, naj mu omogoči souporabo skupne nepremičnine, je pravilno sklepalo, da je tožnik sam privolil v svoje prikrajšanje.
solastnina – delitev solastnine – način delitve solastnine – delitev v naravi – fizična delitev – uničenje objektov – posel, ki presega redno upravljanje – nerešeno stanovanjsko vprašanje
Ponujeni način delitve v naravi je povezan z rušenjem objektov, ki bi jih presekala mejna linija, temu pa se je predlagateljica tokrat uprla. Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da gre pri tem za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov, tega pa sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. To pomeni, da fizična delitev solastnih nepremičnin na način, kot sta ga nazadnje ponudila nasprotna udeleženca, ni mogoča.
stroški obratovanja večstanovanjske stavbe - dobava toplotne energije - subsidiarna obveznost - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote - spor majhne vrednosti
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal temu, da je najemnik stanovanja, kamor je tožnica po ustrezni pogodbi v spornem obdobju dobavljala toplotno energijo. Ugovarjal je le, da ni lastnik oz. posestnik tega stanovanja in da tam nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, kar pa je za plačilo stroškov iz naslova najema vse nerelevantno.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki, zaradi njihove bagatelnosti, racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve, v katerem ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
neposredni oškodovanec - gospodarska družba - posredni oškodovanec
Tožeča stranka v tej zadevi zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi rušenja gostinskega objekta v lasti gospodarske družbe, kateri zakoniti zastopnik in lastnik je tožeča stranka. Glede na trditveno podlago lahko odškodnino zahteva le gospodarska družba kot neposredni oškodovanec, ki naj bi jo škoda neposredno prizadela. OZ sicer daje varstvo nekaterim posrednim oškodovancem ter je izjema določena v 180. členu OZ.
OZ v 180. členu glede nepremoženjske škode začrta okvir še pravno upoštevnega vzroka z objektivnim in subjektivnim kriterijem, ki pa v konkretnem primeru ni podan. Ob tako jasni zakonski določbi se izkaže pritožbeno zavzemanje za širšo razlago za neutemeljeno.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060179
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 24, 24/2, 27.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – izrek sklepa – zavrnitev predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – solastnina stanovanjske hiše – premoženje, ki se ne upošteva – oprostitev plačila sodne takse
Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti.
ugovor krajevne pristojnosti – umik tožbe – zloraba procesnih pravic – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo
Volga, s katero je tožnik umaknil tožbo, je bila na sodišče poslana s priporočeno poštno pošiljko dan pred glavno obravnavo, ki je bila opravljena v sredo 9.10.2015, med 10.30 uro in 10.40 uro. Vloga je v pisarno družinskega oddelka prišla šele po zaključeni glavni obravnavi. Tedaj, ko stranka pošilja vlogo tako kratek čas pred obravnavo (v konkretni zadevi je šlo le za en delovni dan prej), je pomembna tudi skrbnost same stranke oziroma njenega kvalificiranega pooblaščenca, da opozorita na pomembnost vloge in tako omogočita takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno seznanilo. Iz konkretne vloge o umiku tožbe ne izhaja, da bi vsebovala tako opozorilo, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka, ker umika ni upoštevalo in je po zaključeni glavni obravnavi v zadevi meritorno odločilo.
SPZ člen 23, 49, 128, 141, 141/2, 141/3, 142. ZZK-1 člen 16. ZPP člen 180, 180/1.
popolna tožba - pogodba o zastavi nepremičnine za tuj dolg - zemljiškoknjižno dovolilo - ustanovitev hipoteke - soglasje zastavitelja - notarska hipoteka - obveznost overovitve podpisov
Če sta se stranki dogovorili še za „nekaj več“, to je notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo, ni ovire, da bi tožeča stranka zahtevala zgolj „klasično“ overitev v smislu 23. člena SPZ. Izrek sodbe, ki glasi na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiški knjigi, vsebinsko obsega tudi obveznost overitve podpisov.
Sodna odločba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, mora v izreku opredeliti izjavo volje, ki je zemljiškoknjižno dovolilo. Ko gre za hipoteko, mora biti označena tako nepremičnina, na kateri se hipoteka ustanavlja, kot tudi višina in zapadlost zavarovane terjatve.
obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga – opravljen pravniški državni izpit
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. To velja tudi za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. Ker je toženec predlog za obnovo vložil sam, bi moral ob vložitvi izrednega pravnega sredstva izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega v predlogu ni zatrjeval, niti slednjega ne zatrjuje ali izkazuje v pritožbi.