Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje, je, ali to motenje poteka daljše časovno obdobje, na isti način, prvotno stanje v vmesnem času pa ni ponovno vzpostavljeno. Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – delni umik tožbe – razlog umika tožbe – stroški postopka – načelo uspeha
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka: tožena stranka je vozilo vrnila pred vložitvijo predloga za izvršbo, tožeča stranka pa je postavila tožbeni zahtevek v nasprotju z določilom drugega odstavka VIX. Splošnega dela pogodbe o finančnem leasingu št. FV-06, ker tožbenega zahtevka ni zmanjšala za cenitveno vrednost vozila. Glede na citirano določilo splošnega dela pogodbe o finančne leasingu, je tožeča stranka tožbo, v presežku nad dosojenim delom, vložila neutemeljeno, kar bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo upoštevati, ko bo odločalo o uspehu tožeče stranke v pravdnem postopku.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-3, 8/1-4.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – zaslišanje strank – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka – upravičen razlog za preložitev – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe
Pritožnik pravilno opozarja, da je bil predlog za preložitev glavne obravnave podan pravočasno, predvidena odsotnost z naroka za glavno obravnavo pa izkazana s predložitvijo potrdila o rezervaciji letalskih kart. Toženec je tako izkazal, da je bil odhod v London načrtovan in letalske karte rezervirane že preden mu je bil znan datum izvedbe naroka za glavno obravnavo, namen poti v tujino pa je toženec tudi v zadostni meri konkretiziral.
Sodišče si mora v postopku delitve solastnine prizadevati za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Pri tem mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev oziroma da je razlika čim manjša. Razdelitev, ki odstopa od teh pravil, izigrava primarni način delitve – v naravi.
nadomestilo za invalidnost - ničnost - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik uveljavlja ničnost odločbe, s katero je tožena stranka tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, priznala pravico do nadomestila za invalidnost in odločila, da se nadomestilo za invalidnost izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja za čas, ko je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ne obstajajo zakonsko določeni pogoji, da bi se odločba izrekla za nično. Skladno z 279. členom ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ter odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Iz odločbe jasno izhaja, da je tožena stranka odločala o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost, kot ga je sodišče priznalo s sodbo, izdano v socialnem sporu. V tem primeru torej ni podan noben od razlogov, določen v že citiranem 279. členu ZUP, da bi se odločba izrekla za nično.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi se navedena odločba odpravila po nadzorstveni pravici. V katerih primerih se odločba odpravi in razveljavi po nadzorstveni pravici, je določeno v 274. členu ZUP. Med drugim lahko organ to stori v primeru, če je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis. V sporni zadevi je tožena stranka odločila, da se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost od dneva, ko se je prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje. ZPIZ-1 loči med datumom, ko nekdo pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in pa dnevom, ko se mu ta pravica, v sporni zadevi nadomestilo za invalidnost, začne izplačevati. Glede izplačila je bistveno, kdaj zavarovanec začne delati v skladu s priznanimi omejitvami pri delu. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da zavarovanec pravnoformalno lahko začne delati z omejitvami šele od pravnomočnosti sodbe, s katero so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanje, dalje. To pa pomeni, da tožena stranka s svojo odločitvijo ni kršila materialnih določb v škodo tožnika, s tem pa niso izpolnjeni pogoji določeni v 274. člena ZUP, da bi se odločba odpravila oziroma razveljavila po nadzorstveni pravici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082313
OZ člen 162. ZDen člen 88. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 192. ZOdvT tarifna številka 3100.
privatizacija stanovanj – najemnik denacionaliziranega stanovanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom – zahteva za odkup stanovanja – prekluzivni rok – kontrahirna dolžnost – pravica do odkupa stanovanja – oblikovalna pravica – predmet dedovanja – kumulacija zahtevkov – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek
Lastnik stanovanja je bil dolžan stanovanje prodati po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona le na zahtevo upravičene osebe. Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa.
Pravica do nakupa stanovanja iz 117. člena SZ je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca, in zato ne more biti predmet dedovanja.
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083871
ZPPCP-1 člen 2, 2/1, 2/2, 67, 70, 70/2, 74. OZ člen 190, 190/1, 289, 300, 921, 943, 943/2, 1083, 1083/1. ZOR člen 1087. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 269, 269/1, 269/5. ZPP člen 151, 151/1.
Bančno garancijo lahko izda le banka, druga toženka pa ni bila banka in že zato ni mogla dati bančne garancije.
Prva toženka ni bila v kakšnem posebnem davčnem položaju kot katerakoli druga pravna oseba. Pri nakupu bencina je torej morala plačati ne le njegovo vrednost brez davkov, temveč tudi DDV in trošarino. Takšna je bila tudi vrednost izgubljenega bencina. Če se je na tej poti izgubil bencin, ga je morala tožena stranka nadomestiti z drugim, za katerega je poleg čiste nabavne cene morala plačati še obe davščini.
Terjatev na povrnitev stroškov iz v času pričetka stečajnega postopka še nedokončanega pravdnega postopka, nastane šele s končanjem pravdnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022912
KZ-1 člen 61. ZKP člen 369, 370, 383, 383/1, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izrek kazni - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - uradni preizkus sodbe - meje preizkusa sodbe - posebni pogoj določen v pogojni obsodbi - neizpolnitev obveznosti po pogojni obsodbi
S povzeto pritožbeno obrazložitvijo pritožnik zanemari smisel posebnega pogoja, ki je, različno od smisla pri splošnem pogoju, ko se mora obsojenec vzdržati storitve novih kaznivih dejanj, v obsojenčevem aktivnem delovanju, brez katerega posebnega pogoja praviloma ni mogoče izpolniti.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
luknja na igrišču - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora - vzdrževanje igrišča - bistvena kršitev določb postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Tudi pritožbeno sodišče glede na v izvedenem postopku ugotovljeno dejansko stanje ocenjuje, da tožnik nosi odgovornost za nastanek škodnega dogodka sam. Takšen zaključek utemeljujejo pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, izpovedbe tožnika in zaslišanih prič, ki ne podpirajo očitka opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke, ki bi rezultiralo s krivdo za nastanek tožniku nastale škode. Tožnik (ta izrecno izpove, da „obsojenci sami rečejo pred igro, da je treba igrišče urediti“), kot tudi vse v postopku zaslišane priče (E.E., D.R. in B.P.), smiselno skladno izpovedujejo, da so vsa igrišča urejali obsojenci sami oziroma tisti obsojenci, ki so bili zadolženi za urejanje okolja, po potrebi pred igro.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odpoved premoženjski pravici - dolžnost poročanja - zapuščinska obravnava - nujni delež - opustitev uveljavljanja nujnega deleža
Neživljenjsko in nerazumno bi bilo dolžnici očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža v pravdnem postopku, katerega stroški bi presegali vrednost nujnega deleža, ob upoštevanju nezainteresiranosti upnikov za vodenje kakršnihkoli postopkov v tej smeri, ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi dolgove upnikov odplačala in je ravnala v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/3.
Zahteva za dopolnitev vloge – nepopolna vloga – opozorilo na posledice – zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zavrženje vloge – opis kaznivega dejanja ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj – zakonski znak kaznivega dejanja goljufije – nejasen opis kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, pa tudi ne določb kazenskega postopka. Zahtevo za dopolnitev vloge je ustrezno oblikovalo, v njem je navedlo sestavine, ki jih mora skladno s tretjim odstavkom 168. člena v zvezi s 429. členom ZKP vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in je vlagatelja opozorilo, da bo vlogo, v kolikor vseh potrebnih sestavin ne bo imela, zavrglo. Med njimi je navedlo, da mora imeti opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, pri čemer takšna navedba zadostuje, saj sodišče ne sme pozivati vlagatelja na dopolnitev vloge z opozarjanjem na pomanjkljivosti tako, da bi manjkajoče sestavine navajalo in jih s tem konkretiziralo, ker bi s tem že pozivanje samo pomenilo dopolnjevanje vloge.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3, 40/2. ZFPPIPP člen 441, 443.
izbrisna tožba - sodna poravnava - vpis pravice na podlagi sodne poravnave - izbris iz sodnega registra
Nedopustno bi bilo, če bi zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče kljub poravnavi, ki pravno učinkuje, vpis zavrnilo. Zavrnitev priznanja subjektivitete premoženju izbrisane pravne osebe, ki ga zastopa stečajni upravitelj, bi tudi nasprotovalo določbam ZFPPIPP.
skupno premoženje – ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti – konstitutivni elementi – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sprememba konstitutivnih elementov
ZZZDR v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi.
Nakladalnik je nevarna stvar, ker je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz v procesu odklopa bagerske roke povzročilo drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo tožnika. Bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo je pritisnila kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter) tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal ukleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec.
Sodna praksa šteje za nevarne stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, ravno zaradi dejstva, da posameznik, ki samodejno delujočo stvar upravlja, te ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.
Nespoštovanje varnostnih navodil je upoštevno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma obratovalca.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59. ZM člen 29, 31.
nedopustnost izvršbe – menični porok – aval – odgovornost avalista – bianco menica – bianco menica za zavarovanje posojila – izpolnitev bianco menice – izpolnitev v nasprotju z dogovorom
Z avalom se zavaruje plačilo menice, ne pa plačilo obveznosti iz temeljnega posla. Porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist ima uspešen ugovor zoper upnika le, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom.
Trditvi toženca, da z vsebino poroštvenih izjav ni bil seznanjen, ni sledilo že prvostopenjsko sodišče. Toženec je poroštveni izjavi podpisal, kot zastopnik družbe. Če pogodb pred tem ni prebral, to ne more biti upoštevno. Če je res ravnal tako malomarno, kot zatrjuje, mora zato sam nositi posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023455
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 364, 364/7.
kaznivo dejanje ponarejanja listin – uporaba ponarejene listine kot prave – podpis na listini – razlogi o izvedenih dokazih
Lastnoročni podpis že sam po sebi pomeni, da je listino podpisala oz. „izdala“ prav ta oseba, ki je na njej podpisana.
V skladu s 364. členom ZKP navajanje izvedenih dokazov ni obvezna sestavina sodbe. Sodišče prve stopnje se v sodbi tudi ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov in se nanje opreti, temveč le do tistih, ki so za razsojo pomembni, ki dokazujejo odločilna dejstva in okoliščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082254
ZASP člen 3, 3/2, 128, 128/2, 130, 130/1, 130/3. ZPP člen 212. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-e, 15.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – proizvajalec fonogramov – plačilo nadomestila proizvajalcu fonogramov – nekomercialni fonogram – komercialni fonogram – javna priobčitev – trditveno in dokazno breme
Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma.
Nekomercialni fonogram z javno priobčitivjo ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega za komercialne namene.
Neizdani posnetki ne morejo imeti pravnega položaja komercialnih fonogramov.
Če je tožnik menil, da je toženec na prireditvah „miksal“ različne zvoke, bi moral konkretizirano zatrjevati, da so zvočni posnetki, posneti s strani njegovih terenskih zastopnikov, vsebovali dele komercialnih fonogramov.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – pravica odkloniti delo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedensko mnenje – posledice bolezni – skaženost
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik svojega nadrejenega opozoril, da delo ni varno. Po drugem odstavku 52. člena ZVZD ima delavec res pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vendar pa je tožnik nameščal le dvižne trakove, kar pa ni bilo delo, zaradi katerega bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Soprispevka tožnika tudi iz razloga, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (ker ni odklonil dela), tako ni. V ravnanju tožnika krivdnega ravnanja, ki bi utemeljevalo njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, ni. Nevarnost za življenje ali zdravje tožnika je ostala v celoti v sferi tožene stranke, ki je opravljala nevarno dejavnost.