starostna pokojnina - ponovna zahteva pridobitev pravice - zavrženje zahteve - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je bila odločitev tožene stranke o zavrženju vloge, s katero je tožnica ponovno uveljavljala pravico do starostne pokojnine, pravilna in zakonita, saj tožnica v letu 2012 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, o zadevi pa je bilo že pravnomočno odločeno na podlagi enakega dejanskega stanja oziroma pravne podlage, ki se ni spremenila. Res je, da se pravna podlaga v predmetni zadevi ni spremenila, saj je v letu 2012 veljal ZPIZ-1, ki je določal pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Treba pa je presoditi, ali se ni spremenilo dejansko stanje, na katerega se opira zahtevek. V predmetni zadevi ne tožena stranka ne sodišče prve stopnje nista presojali dejanskega stanja v zvezi s plačilom prispevkov v določenih mesecih, za katere tožnica trdi, da so bili plačani, tožena stranka pa, da niso bili plačani v ustrezni višini in se zato ne upoštevajo pri priznanju pravic. Ker tožena stranka o zadevi po vsebini še ni odločala, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odločbi tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v novo upravno odločanje.
IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058640
OZ člen 282, 282/1, 311. ZDoh-2 člen 27. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 53, 53/2, 57, 67, 67/1, 67/1-3, 76, 76/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razlaga izvršilnega naslova - bruto ali neto znesek - odškodnina - dohodnina - davčna obveznost - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete - kršitev načela kontradiktornosti - odgovor na odgovor na ugovor - delno neobrazložen ugovor - nedopustne pritožbene novote - pobot
Davčni vidiki obravnave posameznih vrst odškodnin bi bili za izvršilni postopek pravno pomembni, če bi se jasno in nedvoumno izražali skozi izrek sodbe (izvršilnega naslova).
Izvršilno sodišče ne more biti zadolženo za presojo, ali je v izreku izvršilnega naslova upniku prisojeni znesek podvržen plačilu dohodnine ali ne. To presojo je oziroma bi bilo moralo opraviti pravdno sodišče in njen rezultat ustrezno upoštevati v izreku izvršilnega naslova, tako da bi bilo iz njega jasno razvidno, ali je odškodnina prisojena v bruto ali v neto znesku.
Presoja, ali mora biti dolžniku pred odločitvijo o ugovoru dana možnost izjave glede upnikovega odgovora na ugovor, je odvisna od okoliščin posameznega primera - zlasti pa od vsebine ugovora in odgovora na ugovor oziroma od pomembnosti vpliva odgovora na ugovor na odločitev o ugovoru.
Sodišče si mora v postopku delitve solastnine prizadevati za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Pri tem mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev oziroma da je razlika čim manjša. Razdelitev, ki odstopa od teh pravil, izigrava primarni način delitve – v naravi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – pravica odkloniti delo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izvedensko mnenje – posledice bolezni – skaženost
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je tožnik svojega nadrejenega opozoril, da delo ni varno. Po drugem odstavku 52. člena ZVZD ima delavec res pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vendar pa je tožnik nameščal le dvižne trakove, kar pa ni bilo delo, zaradi katerega bi mu grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Soprispevka tožnika tudi iz razloga, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje (ker ni odklonil dela), tako ni. V ravnanju tožnika krivdnega ravnanja, ki bi utemeljevalo njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka, ni. Nevarnost za življenje ali zdravje tožnika je ostala v celoti v sferi tožene stranke, ki je opravljala nevarno dejavnost.
STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084187
SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.
Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022912
KZ-1 člen 61. ZKP člen 369, 370, 383, 383/1, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izrek kazni - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - uradni preizkus sodbe - meje preizkusa sodbe - posebni pogoj določen v pogojni obsodbi - neizpolnitev obveznosti po pogojni obsodbi
S povzeto pritožbeno obrazložitvijo pritožnik zanemari smisel posebnega pogoja, ki je, različno od smisla pri splošnem pogoju, ko se mora obsojenec vzdržati storitve novih kaznivih dejanj, v obsojenčevem aktivnem delovanju, brez katerega posebnega pogoja praviloma ni mogoče izpolniti.
URS člen 39. OZ člen 134, 134/1. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – tisk – članek – poseg v osebnostne pravice – kršitev osebnostnih pravic – prepoved posega v osebnostne pravice – čast in dobro ime – pravica do zasebnosti – pravica do osebnega in družinskega življenja – svoboda izražanja – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna osebnost – podatki o zakonski zvezi – podatki o premoženju – podatki o potovanjih
Stvari iz intimnega življenja posameznika, med katere nedvomno sodijo navedbe (v trdilni obliki ali obliki namigovanj) v zvezi z obstojem oziroma neobstojem zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti tožnika ter okoliščinami glede partnerske zveze, tudi če gre za relativno javno osebo, brez njegove privolitve ni dovoljeno objavljati. Gre namreč za podatke, ki sodijo v najbolj nedotakljivo polje človekove zasebnosti, saj razkrivajo, s kom posameznik deli svoj dom, svoje misli in intimnosti. Razkritje takšnih podatkov velikemu številu ljudi brez privolitve posameznika ne more biti opravičljivo s sklicevanjem na pravico javnosti do obveščenosti.
Odločitvi sodišča prve stopnje, da bi zaradi časovne neomejenosti ugoditev prepovednemu zahtevku, v delu, ki se nanaša na najbolj intimno sfero tožnika, predstavljala nedopusten poseg v pravico javnosti do obveščenosti in pravico toženke do izjave (39. člen Ustave) ni mogoče pritrditi.
Splošna neomejena prepoved pisanja o tožnikovih zasebnih potovanjih v tujino in o nakupu osebnega nepremičnega premoženja, kar vse kaže na njegov življenjski standard, bi zagotovo predstavljala prekomeren poseg v pravico tožene stranke do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti.
skupno premoženje – ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti – konstitutivni elementi – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sprememba konstitutivnih elementov
ZZZDR v 12. členu zunajzakonsko skupnost opredeljuje kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, katera ima zanju enake pravne posledice, kot če bi jo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Pomanjkanje (prenehanje) čustvene navezanosti ene od strank na drugo samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Zgolj ta „sprememba“ zato do prenehanja izvenzakonske skupnosti ne more voditi. Odpasti morajo tudi ostali konstitutivni elementi.
OZ člen 255, 257, 259, 259/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 359.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - prepoved spremembe na slabše
Izpodbija se lahko vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo take pravne posledice, ki zmanjšujejo ali preprečujejo upnikovo pravico, da se poplača iz dolžnikovega premoženja.
pritožba - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - vsebina pritožbe - zavrženje predloga
Čeprav predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, glede na možnost sodišča prve stopnje iz tretjega odstavka 359. člena ZKP, v pritožbi ni izključen, je tedaj del pritožbenega predloga in ne samostojni predlog iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ki sme biti vložen le po pravnomočnosti sodbe. Da bi bil torej rok za vložitev predloga po tej zakonski določbi dejansko varovan že z istovrstnim predlogom v pritožbi, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, je narobe, kot je narobe s takšnim predlogom enačiti obsojenčevo vlogo z dne 30. 12. 2015, s katero si prizadeva, da kazen zapora sploh ne bil bila izvršena.
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje, je, ali to motenje poteka daljše časovno obdobje, na isti način, prvotno stanje v vmesnem času pa ni ponovno vzpostavljeno. Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082313
OZ člen 162. ZDen člen 88. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 192. ZOdvT tarifna številka 3100.
privatizacija stanovanj – najemnik denacionaliziranega stanovanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom – zahteva za odkup stanovanja – prekluzivni rok – kontrahirna dolžnost – pravica do odkupa stanovanja – oblikovalna pravica – predmet dedovanja – kumulacija zahtevkov – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek
Lastnik stanovanja je bil dolžan stanovanje prodati po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona le na zahtevo upravičene osebe. Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa.
Pravica do nakupa stanovanja iz 117. člena SZ je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca, in zato ne more biti predmet dedovanja.
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
nadomestilo za invalidnost - ničnost - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik uveljavlja ničnost odločbe, s katero je tožena stranka tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, priznala pravico do nadomestila za invalidnost in odločila, da se nadomestilo za invalidnost izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja za čas, ko je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ne obstajajo zakonsko določeni pogoji, da bi se odločba izrekla za nično. Skladno z 279. členom ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ter odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Iz odločbe jasno izhaja, da je tožena stranka odločala o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost, kot ga je sodišče priznalo s sodbo, izdano v socialnem sporu. V tem primeru torej ni podan noben od razlogov, določen v že citiranem 279. členu ZUP, da bi se odločba izrekla za nično.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi se navedena odločba odpravila po nadzorstveni pravici. V katerih primerih se odločba odpravi in razveljavi po nadzorstveni pravici, je določeno v 274. členu ZUP. Med drugim lahko organ to stori v primeru, če je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis. V sporni zadevi je tožena stranka odločila, da se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost od dneva, ko se je prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje. ZPIZ-1 loči med datumom, ko nekdo pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in pa dnevom, ko se mu ta pravica, v sporni zadevi nadomestilo za invalidnost, začne izplačevati. Glede izplačila je bistveno, kdaj zavarovanec začne delati v skladu s priznanimi omejitvami pri delu. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da zavarovanec pravnoformalno lahko začne delati z omejitvami šele od pravnomočnosti sodbe, s katero so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanje, dalje. To pa pomeni, da tožena stranka s svojo odločitvijo ni kršila materialnih določb v škodo tožnika, s tem pa niso izpolnjeni pogoji določeni v 274. člena ZUP, da bi se odločba odpravila oziroma razveljavila po nadzorstveni pravici.
ZFPPIPP člen 19, 201, 201/5, 210, 211, 211/1, 213, 213/3, 215, 215/3, 216. ZIZ člen 3.
pravni učinki potrjene prisilne poravnave – izvršba na premoženjsko pravico – ločitvena pravica na enem predmetu izvršbe – nadaljevanje izvršilnega postopka – uresničitev ločitvene pravice – obseg izvršbe in zavarovanja
Neutemeljene so upnikove pritožbene navedbe, da bi sodišče, ko je upnik ločitveno pravico pridobil le na enem predmetu izvršbe, izvršbo moralo nadaljevati v celoti z vsemi s sklepom o izvršbi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi. Res je sicer, da ZFPPIPP izrecno ne opisuje “vmesnega postopanja“ sodišča, t. j. nadaljevanja izvršbe le s tistim sredstvom oziroma predmetom izvršbe, ki je predmet ločitvene pravice, vendar pa je treba ločitveno pravico razumeti v povezavi z določbo o učinkovanju prisilne poravnave za neplačani del terjatve, če upnik z uresničitvijo ločitvene pravice ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico. V primerih, ko vrednost zarubljenega premoženja ni znana v nominalni višini, namreč sodišče ne more opraviti izvršbe za izterjavo celotne terjatve ali pa le terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, dokler ni znana višina terjatve, ki je poplačana z uresničitvijo ločitvene pravice. Predmet izterjave v takem primeru v prvi fazi ne more biti terjatev v večjem obsegu, kot je zavarovan z ločitveno pravico, in z vsemi predlaganimi izvršilnimi sredstvi, temveč le v tistem obsegu, v katerem ima upnik ločitveno pravico na konkretnem predmetu tega izvršilnega postopka. Ker je upnik v tem postopku pridobil ločitveno pravico le na enem predmetu izvršbe, se izvršba najprej opravi za izterjavo terjatve v tem obsegu oziroma s predmetom, na katerem je upnik pridobil ločitveno pravico. Ni namreč mogoče pritrditi upnikovem pritožbenemu stališču, da je sodišče postopek dolžno nadaljevati z vsemi sredstvi ne glede na to, ali bo upnik morebiti celo preplačan.
postopek za delitve stvari – razdružitev solastnine s prodajo stvari – postopkovna pravila za prodajo stvari – nepravdni postopek – predlog udeleženca za prodajo stvari – predlog za izvršbo – načelno pravno mnenje
V postopku za delitev stvari se prodaja na predlog vsakega od udeležencev opravi v nepravdnem (in ne v izvršilnem) postopku.
Nakladalnik je nevarna stvar, ker je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz v procesu odklopa bagerske roke povzročilo drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo tožnika. Bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo je pritisnila kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter) tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal ukleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec.
Sodna praksa šteje za nevarne stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, ravno zaradi dejstva, da posameznik, ki samodejno delujočo stvar upravlja, te ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.
Nespoštovanje varnostnih navodil je upoštevno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma obratovalca.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59. ZM člen 29, 31.
nedopustnost izvršbe – menični porok – aval – odgovornost avalista – bianco menica – bianco menica za zavarovanje posojila – izpolnitev bianco menice – izpolnitev v nasprotju z dogovorom
Z avalom se zavaruje plačilo menice, ne pa plačilo obveznosti iz temeljnega posla. Porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist ima uspešen ugovor zoper upnika le, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom.
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
luknja na igrišču - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora - vzdrževanje igrišča - bistvena kršitev določb postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Tudi pritožbeno sodišče glede na v izvedenem postopku ugotovljeno dejansko stanje ocenjuje, da tožnik nosi odgovornost za nastanek škodnega dogodka sam. Takšen zaključek utemeljujejo pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, izpovedbe tožnika in zaslišanih prič, ki ne podpirajo očitka opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke, ki bi rezultiralo s krivdo za nastanek tožniku nastale škode. Tožnik (ta izrecno izpove, da „obsojenci sami rečejo pred igro, da je treba igrišče urediti“), kot tudi vse v postopku zaslišane priče (E.E., D.R. in B.P.), smiselno skladno izpovedujejo, da so vsa igrišča urejali obsojenci sami oziroma tisti obsojenci, ki so bili zadolženi za urejanje okolja, po potrebi pred igro.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne pristojnosti - presoja veljavnosti dogovora o pristojnosti
V fazi odločanja o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne odloča o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč presoja le njegovo obrazloženost, posledično pa sodišče v tej fazi postopka tudi ne sprejme dokončne odločitve glede krajevne pristojnosti pravdnega sodišča. Pri določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča je namreč dolžno le slediti navedbi tiste stranke, ki zatrjuje obstoj sporazuma o krajevni pristojnosti, ne da bi ob tem presojalo, ali je takšen sporazum tudi dejansko veljaven. Res je sicer, da mora dolžnik že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izpodbijati obstoj dogovora o pristojnosti, saj bi bile sicer v nadaljnjem postopku takšne navedbe prepozne, vendar pa to ne pomeni, da o njih odloča že izvršilno sodišče.