Po določbi 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Po določbi 40. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je izpeljal načelo ločevanja med obligacijskim, zavezovalnim poslom in pa razpolagalnim poslom, ki pa je pravni posel stvarnega prava, je najprej potreben zavezovalni pravni posel, obligacijska pogodba, s katero se ustvari obveznost obeh strank, v tem primeru, ko gre za kupoprodajno pogodbo, je obveznost toženca v prenosu lastnine in obveznost tožnika v plačilu kupnine. Razpolagalno upravičenje odsvojitelja pa je sestavina razpolagalnega stvarnega posla in predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila, povzroči pridobitev stvarne pravice z vpisom le-te v korist pridobitelja v zemljiški knjigi. Če odtujitelj, prodajalec ni zemljiškoknjižni lastnik, razpolaganje pač ne bo učinkovito.
Pritrditi je stališču prvostopenjskega sodišča, da je načeloma toženec, ki sklene zavezovalni posel, dolžan, saj se je zavezal prodati nepremičnino, izstaviti tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.
ZNP člen 31, 31/1, 36, 37. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52. ZPP člen 153, 153/3, 270, 270/1, 270/1-14.
stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – založitev predujma – pripombe na izvedensko mnenje – sklep procesnega vodstva – pravica do pritožbe
V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.
Sodišče mora tudi o zavrnitvi pobotnega ugovora odločiti v izreku sodbe.
Stroški fotokopiranja listin za pravdo so materialni stroški, povezani s pravdnim postopkom (prvi odstavek 151. člena ZPP), in ne stroški, za katere bi bila tožnica mesečno poplačana v okviru svojih upravniških storitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pravnomočni sklep o delni oprostitvi plačila sodnih taks - res iudicata - ugovor zoper plačilni nalog - slabše finančno stanje
Sklep o taksni oprostitvi velja tudi za postopek s pritožbo. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti.
Glede na določbo 10. člena ZJZ se organizatorju prireditve nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev prireditve, ne more pa se od njega zahtevati, da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad, saj bi to krivdno odgovornost spremenilo v objektivno.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 15, 15/4, 34. ZPP člen 1, 1/3, 128, 137, 137/1.
obseg povračila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – dejanska pridobitev premoženja – odločitev o nastanku taksne obveznosti – sklep
ZST-1 ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali sodišče o obveznosti, nastali na podlagi četrtega odstavka 15. člena, odloči s sklepom, ali zavezancu v skladu s 34. členom ZST-1 pošlje plačilni nalog. Upoštevanje dejstva, da ZST-1 določa smiselno uporabo ZPP (tretji odstavek 1. člena), ZPP pa za odločanje o procesnih vprašanjih predvideva obliko sklepa (arg. iz 128. člena), in dejstva, da je nastanek obveznosti povrnitve plačila sodne takse vezan na obstoj določenih okoliščin, daje podlago za zaključek, da se o nastanku taksne obveznosti odloči s sklepom.
Določba 15. člena ZST-1 se nanaša na stranke sodnih postopkov, ki so oproščene plačila sodnih taks. To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da plačila sodnih taks niso zmogle, ne da bi bilo sicer občutno ogroženo preživljanje njih in njihovih družinskih članov. Kasnejša obveznost plačila sodne takse je zato lahko sprejemljiva le ob predpostavki, da se je tožnikovo premoženjsko stanje dejansko spremenilo.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – vročanje – fikcija vročitve – potrdilo o vročitvi – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine
Potrdilo o vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2.
ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - doplačilo sodne takse
Zoper odločitev sodišča o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe, temveč se pravilnost takšne odločitve lahko izpodbija le s pritožbo zoper (končno) odločbo v glavni stvari. Tako v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom, ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
neupravičena prodaja in promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - zavrnitev predloga za izločitev dokazov - predobravnavni narok - obrazložitev sklepa o neizločitvi dokazov - obrazložitev sodbe - tajni delavec - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - navidezni odkup - nedotakljivost stanovanja - zasebni oziroma poslovni prostor - pravica do zasebnosti - fizična oseba - pravna oseba - neutemeljenost pritožbenih navedb
Ker je tajni delavec kljub poteku delovnega časa vstopil v poslovni (in ne zasebni) prostor ter ker je vstopil na povabilo obtoženca, ni bila kršena ustavna pravica slednjega do nedotakljivosti stanovanja.
Poslovni objekt in njegovi posamezni objekti, kjer določena oseba opravlja registrirano dejavnost, ne ustrezajo definiciji stanovanja (prostora za bivanje), v katerem bi najemnik lahko upravičeno pričakoval zasebnost.
Stečajni dolžnik bi moral v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom izpodbijati tudi te pravne posle (prodajne pogodbe za navedena 3 osebna vozila). Z razveljavitvijo le-teh bi prenehale obligacijske pravice, ki so nastale z njihovo sklenitvijo, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP, t.j. na vrnitev tistega, kar je kot nadomestno izpolnitev toženka prejela, v primerih, ko to ni več mogoče, pa plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Spornih pobotov kot samostojnih pravnih dejanj zato ni mogoče izpodbijati, ampak je potrebno, ker kompenzacije kot izpodbijana pravna dejanja tvorijo del ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zajeti vsa ta dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
- Ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka bi v konkretnem primeru nedvomno pomenilo spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, ker bi šlo za uveljavljanje drugega zahtevka (razveljavitev učinkov sklenjenih prodajnih pogodb za osebna vozila Renault) poleg obstoječega (razveljavitev učinkov kompenzacij). Takšna sprememba pa v konkretnem primeru več ni dopustna, ker se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP, saj je bil stečajni postopek nad tožnico uveden dne 28. 3. 2014. Navedeni rok je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči. Zaradi navedenega opisane nesklepčnosti tožbenega zahtevka več ni moč odpraviti.
OZ člen 51, 56, 58, 191. ZPP člen 8. ZPSPP člen 12.
najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - plačilo zaradi grožnje - obrazloženost pritožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretni zadevi potrebno upoštevati 58. člen OZ in se je najemna pogodba po izteku petih let nadaljevala, prav tako pa je tožena stranka plačevala višjo najemnino in je svojo obveznost v celoti izpolnjevala. Oblikovno nepopolna pogodba je z realizacijo postala veljavna. Realizacijo pa predstavlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti (58. člen OZ), ki za najemnika predstavlja predvsem plačevanje zvišane, ustno dogovorjene najemnine in ne le uporaba poslovnega prostora.
Neposredno se sodna odločba nanaša na osebo, na katero se raztega pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Ker v skladu s 398. členom ZGD-1 sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem bo sosporniški intervenient zajet v subjektivne meje pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika.
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej ne glede na to, ali gre za solastnino ali dejansko etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - prepozna vloga - sporočilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za odgovor
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevek - ugotovitev neobstoja terjatve - ekonomski in pravni interes
Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 108.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – pravne osebe – delna oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge
Prvotoženka ni trdila, niti tega ne trdi v pritožbi, da zaloge in kratkoročne poslovne terjatve ne predstavljajo likvidnih sredstev in zakaj ne.
Sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, ne samo, če nima sredstev za plačilo celotne takse, temveč tudi, če jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
poenostavljena prisilna poravnava – zahtevane listine za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – notarski zapisnik o izidu glasovanja.
V spisovnem gradivu ni odpravkov notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, iz katerih naj bi prvostopenjsko sodišče sklepalo o izpolnjevanju pogojev za sprejem poenostavljene prisilne poravnave, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niti odgovoriti na pritožbeni očitek o nepravilnem izračunu glasovalnih pravic. Podana je zato bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Posebej pa pritožbeno sodišče opozarja tudi na nerazumljivost 2. točke izreka sklepa, ki glasi: „Dolžnik mora terjatve iz 2. točke tega izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki tega izreka.“, saj iz nje ni razvidno, na katere terjatve se 2. točka izreka sklepa nanaša. Že navedene procesne kršitve, na katere pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti, so narekovale ugoditvi pritožbama in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.
Zahteva po predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja je izpolnjena, če ta zapisnik vsebuje vse podatke iz dvanajstega odstavka 221.e člena ZFPPIPP. Izid glasovanja o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave mora namreč preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik.
Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 22. 2. 2016 predlagatelja zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave pozvalo k dopolnitvi zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa tako, da predloži sodišču notarski zapisnik o izidu glasovanja in odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (čeprav bi bilo glede slednjega poziva možno predložiti tudi izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Prvostopenjsko sodišče bo zato v ponovljenem postopku moralo najprej preveriti, ali je predlagatelj sploh izpolnil svojo obveznost iz sklepa o dopolnitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave z dne 22. 2. 2016.
ZPP člen 91, 333, 333/1, 363, 363/1, 377. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar pa ni dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe drugostopenjskih sodišč dovoljena zgolj izredna pravna sredstva - revizija ali obnova postopka (33. člen ZDSS-1). Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0015908
ZDR-1 člen 83, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-5. KZ člen 325, 325/1. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZKP člen 138.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela zaradi prestajanja zaporne kazni - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 5. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 v primeru kazni zapora ni vezan na pravnomočno sodbo, s katero je bil delavec spoznan za krivega in mu je izrečena kazen zapora, zaradi katere mora biti več kot šest mesecev odsoten z dela. Bistveno je, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni več kot šest mesecev odsoten in ne tudi, ali bo odsoten šele na podlagi pravnomočne sodbe. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, ker je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom pravnomočnosti sodbe že 22. 5. 2013, materialnopravno zmoten.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti poleg obstoja enega od razlogov za odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ugotovljene tudi okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to so okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do obstoja okoliščin, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Iz 109. člena ZDR-1 izhaja, da je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, torej delavca in delodajalca. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo okoliščin na strani tožene stranke ter njihovega vpliva na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog
Tožnik je večino delovnega časa pri toženi stranki opravljal delo skrbnika na določenem operacijskem sistemu. Tožena stranka je v februarju 2015 ukinila operacijski sistem (zaradi prenove in prehoda na drug operacijski sistem), tožniku pa je zaradi navedenih tehnoloških razlogov (ukinitev specifičnih informacijskih okolij, na katerih je delal) odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj so z ukinitvijo operacijskega sistema prenehale potrebe po opravljanju njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.