CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082246
ZPP člen 243, 285, 453. OZ člen 965. ZOZP člen 2a.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – neprimeren dokaz – pravno vprašanje – vzročna zveza – prometna nesreča – materialno procesno vodstvo – nedopusten pritožbeni razlog – zavarovalna pogodba – direktna tožba – uporabnik motornega vozila
Pri ugotavljanju vzroka za obravnavano nezgodo in odgovornosti zanjo gre za pravna vprašanja, na katera mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec cestnoprometne stroke, zato je bil ta dokaz očitno neprimeren in nepotreben.
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva. Potemtakem ni pomembno, kako je bilo ime voznici, ki je bila udeležena v trčenju s tožnico.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je malo verjetno, da bi iz lastnega zaznavanja priče vedele relevantno povedati o razlogih za neizrabo tožničinega dopusta, zaradi česar zaslišanje teh prič ne more biti primeren dokaz za dokazovanje tega, kar je določno navajala tožena stranka na prvem naroku, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. (Neizvedeni) dokazi, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko privedli do drugačne rešitve spora. Nepravilna je ugotovitev, da lahko na vprašanja v zvezi s prizadevanjem tožnice, da bi ji direktorica tožene stranke omogočila izrabo letnega dopusta, odgovorita le tožnica in direktorica tožene stranke, saj ZPP ne vsebuje dokaznih pravil, ki bi predpisovala vrste mogočih dokaznih sredstev za dokazovanje posameznih dejstev. Šele po zaslišanju predlaganih prič bo sodišče prve stopnje lahko dokazno ocenilo izpovedi prič in strank. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem predlaganih prič, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Brez izrecne in nedvoumne izjave tožnika o umiku tožbe lahko pride do ustavitve postopka le v tistih primerih, kjer zakon posebej predpisuje domnevo umika tožbe. Niti Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne dopuščata sklepanja, da je tožnik, ki po ustavitvi nepravdnega postopka s tožbo v pravdi ni zajel vseh dotedanjih nasprotnih udeležencev, zoper te umaknil svojo zahtevo za sodno varstvo.
O stroških, ki odpadejo na sedanjega toženca in so nastali v nepravdnem postopku do njegove ustavitve, bo odločalo pravdno sodišče, saj je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida spora, enako kot to velja za pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0022919
Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. OZ člen 140, 140/1, 179, 246, 383, 383/2, 892, 892/2, 892/4, 893. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, ZVPot člen 57g, 57e.
odgovornost organizatorja potovanja - odgovornost za ravnanje hotela - direktiva sveta št. 90/314/egs - neustrezne higienske razmere - (ne)privolitev oškodovanca turista - (ne)prevzem tveganja obolenja s strani turista - izguba užitka na počitnicah - znižanje cene turističnega aranžmaja - dopustne novote
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja hotelirja odškodninsko zavezuje organizatorja potovanja, četudi je ta pri izbiri in kontroli hotelirja ravnal z vso profesionalno skrbnostjo.
Od slovenskega (evropskega) turista, ki gre letovat v Turčijo, se lahko pričakuje le tveganje, da bo morebiti obolel za blažjo obliko potovalne diareje, torej takšno, ki ne bo odločilno vplivala na njegovo zdravje in s tem povezano letovanje. Akutni gastroenteritis (potovalna diareja), ki ga je utrpel tožnik, pa ni bil blažje narave, saj je terjal kar štiridnevno bolnišnično zdravljenje.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0085843
PES člen 82. ZPOmK člen 10, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZEKom člen 21, 22, 22/1. OZ člen 131, 132, 168, 169, 419, 419/1. ZPP člen 4, 4/1, 13, 163, 163/4, 185, 190, 190/1, 216, 224, 224/1, 224/4, 253, 253/1, 270, 270/3, 329, 329/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninski zahtevek – protipravnost – prevladujoči položaj – zloraba prevladujočega položaja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja – relevanten trg – trg elektronskih komunikacij – cenovne škarje – neenako obravnavanje – sklepčnost – trditve o obstoju škode – pravno priznana škoda – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sprememba vrednosti podjetja – izračun škode – metoda izračuna škode – izbira metode – informativni dokaz – prekoračitev tožbenega zahtevka – odtujitev predmeta spora – relevančna teorija – obvestitev dolžnika – sprememba tožbe – dopustitev spremembe tožbe – vezanost na pravnomočno odločbo – prejudicialen učinek odločb – prejudicialni učinek odločb regulatornih organov – dokazna ocena – javna listina – zavrnitev dokaznih predlogov – zaslišanje izvedenca – pripombe strank – dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – sklep procesnega vodstva – imenovanje izvedenca – poziv na plačilo predujma – posebna pritožba – pravni interes – zavrženje pritožbe – stroški pravdnega postopka – dodelitev drugemu sodniku – odmera nagrade izvedencu iz tujine
Dokler odstopnik terjatve dolžnika ne obvesti o cesiji, je položaj dolžnika enak kot v primeru, kadar se odstopnik in prejemnik izrecno dogovorita, da se naznanitev ne opravi (tiha cesija). V tem primeru je dolžnik še najprej dolžan opraviti izpolnitev cedentu. Zrcalna slika te dolžnosti dolžnika pa je v upravičenju odstopnika terjatve, da še vedno lahko uveljavlja izpolnitev obveznosti na svoj račun.
Ko gre za ugotavljanje relevantnih dejstev, mora sodišče o obstoju le-teh sklepati na podlagi celovite dokazne ocene ob upoštevanju trditvene podlage in ponujenih dokazov s strani pravdnih strank. V okviru te presoje mora sodišče takšnim odločbam in analizam, ki jih je izdal organ v zakonitem postopku na podlagi zakonskih pooblastil, priznati dokazno moč javnih listin. Toženi stranki ni mogoče odvzeti pravice do izpodbijanja dejstev, ki iz tovrstne javne listine izhajajo.
Večja strokovna zahtevnost vprašanj, do katerih se mora opredeliti izvedenec, ki zahteva njegov kompleksen pristop z vidika uporabe specifičnih strokovnih znanj ali metod, sama po sebi terja širšo potrebo po dodatnem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. To pravilo terja, da sodišče mora izvesti zaslišanje izvedenca takrat, ko je posamezna stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja podala razumne ugovore in pripombe, ki rušijo prepričljivost izvedenskega mnenja.
Opredelitev, ali gre pri vtoževanih zneskih za pravno priznano škodo (navadna škoda ali izgubljeni dobiček), je materialnopravno vprašanje. Pri tem je odločilna dejanska utemeljitev posameznih kategorij škode in ne pravna kvalifikacija, kako je tožeča stranka posamezne škodne postavke kvalificirala.
Spremembe vrednosti podjetja ni mogoče opredeliti kot škode same tožeče stranke, temveč kvečjemu kot morebitno škodo oseb, ki imajo v tožeči stranki investirano finančno naložbo.
Metodološki preizkus izračuna škode ne sme preseči identitete tožbenega zahtevka, kot ga je opredelila tožeča stranka v svoji trditveni podlagi.
Podajanje novih podatkov v smislu korekcije metodologije za izračun izgubljenega dobička ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka oziroma spremembe tožbe.
Zakon določa prejudicialni učinek pravnomočne odločbe upravnega organa na ugotovitev obstoja protipravnosti kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ki jih mora presojati sodišče v odškodninskem sporu.
Sklep o imenovanju izvedenca je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišča v postopku ni vezano, zato ga lahko tekom postopka spremeni.
Ugotovitve regulatornega organa (APEK) v okviru sektorske regulacije, ki izhajajo iz odločb in analiz, na katere se je sklicevala tožeča stranka, so ustrezna osnova za opredelitev prevladujočega položaja in zatrjevanih zlorab tožene stranke na relevantnem trgu. Te analize imajo naravo javnih listin, za katere velja domneva resničnosti dejstev, ki iz njih izhajajo. Dokazno breme za izpodbijanje te domneve je na toženi stranki.
Dejstvo, ali je oseba, ki je kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v stavbi vložila tožbo, upravnik stavbe, je pomembno le za presojo, ali so procesna dejanja, opravljena po odvetniku, ki ga je pooblastila ta oseba, ne pa tudi etažni lastniki, veljavna ali ne.
Naznanitev preklica pooblastila po zaključku glavne obravnave ne vpliva na pravilnost zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje za zdravljenju – duševna bolezen – poskus samomora – shizofrenija – preganjalne blodnje
Upoštevaje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je oseba jasno izrazila, da terapije ne misli sprejemati, njeno pritožbeno zagotovilo, da je pripravljena jemati zdravila, ne more predstavljati zadostne podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
ZPP člen 11, 11/2, 70, 70-1, 109, 109/1, 304, 304/1.
žalitev sodišča – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – kaznovanje pooblaščenca – pristojnost za odločanje o kaznovanju
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so izjave pooblaščenca na naroku, da sodnica ne vodi postopka, da ne razume o čem debatirajo v okviru izvajanja dokaza z zaslišanjem izvedenca in da ne obvlada primera, bile očitno namenjene predvsem diskreditaciji sodnice. Izjava „Jaz bom postavil vprašanje zaradi javnosti, ki je tukaj, da bodo videli, kakšno je slovensko sodstvo“ pa je izraz nastopaštva, ki ne sodi v sodne dvorane in ni usmerjena k varovanju interesov tožene stranke.
sprememba naslova – kršitev pravil o vročanju – prejem pisanja
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - odredba o prodaji - ustavitev izvršbe - pasivnost upnika - neuspešnost dražbe - predlog za novo prodajo
Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog in v interesu upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
ZPP izrecno določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. Upoštevaje dejstvo, da je tožnik v vlogi z dne 3. 3. 2015 zahteval razveljavitev izjave in plačilo denarnega zneska, v vlogi z dne 31. 3. 2015 pa le še razveljavitev izjave, je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo denarnega zneska, umaknjena.
zdravstveno zavarovanje – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – povrnitev škode zavodu za zdravstveno zavarovanje
Če delavec mora opraviti svoje delo, čeprav za to še niso izpolnjeni pogoji, ker predhodna faza dela še ni dokončana, in mu delodajalec prepusti, da se v teh okoliščinah znajde sam kakor ve in zna, sicer gre lahko „po knjižico“, kar vse je ugotovilo sodišče prve stopnje tudi za konkretni primer, potem se toženka neuspešno brani z očitkom sodišču prve stopnje, da postavlja pri zahtevi po nadzoru dela previsoke standarde za povsem običajen delovni proces.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – izbira pravice na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja – odločanje o predlogu dolžnika za izbiro izplačila v enkratnem znesku – položaj in pristojnosti upravitelja
Ker je dolžnica v osebnem stečaju, ne more opravljati nobenih dejanj razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj ta pravica z dnem začetka stečajnega postopka preide na stečajnega upravitelja.
plačilo nadur - prenos - solidarna odgovornost - obveznost plačila - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - odškodnina z v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Razmere v zvezi z delom prevzetih delavcev pri prvotoženi stranki (delodajalcu prevzemniku) so bile nevzdržne, plače se niso izplačevale od oktobra 2012 dalje, dela ni bilo, delavci pa so bili poslani domov in niso imeli več vstopa v firmo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnika podana po postopku in v rokih, ki so določeni v 112. členu ZDR ter iz utemeljenega razloga po 7. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (ki določa, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona, oziroma če je bila kršena prepoved trpinčenja na delovnem mestu iz 4. odstavka 6.a člena ZDR), ki v obravnavanem primeru pomeni tudi razlog iz tretjega odstavka 73. člena ZDR.
Zato prvo in drugotožena stranka solidarno odgovarjata tožniku po določbah za plačilo terjatev, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika pri delodajalcu prevzemniku – prvotoženi stranki in je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ter odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev v izpodbijani sodbi o terjatvah tožnika do drugotožene stranke (regres za letni dopust in obračun in plačilo nadur) za čas trajanja zaposlitve tožnika pri drugotoženi stranki, to je do spremembe delodajalca oziroma prehoda tožnika v delovno razmerje k drugemu delodajalcu – prevzemniku, to je prvotoženi stranki. Po določbi četrtega odstavka 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika zoper drugotoženo stranko (delodajalca prenosnika) tako v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo regresa za letni dopust za leti 2011 (ki je bil delno plačan) in 2012, kakor tudi v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo nadur, saj je ugotovilo, da drugotožena stranka tožniku teh terjatev ni poravnala.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Spremembe delodajalca ni mogoče šteti za prenehanje delovnega razmerja. Delavec vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ohrani pri delodajalcu prevzemniku. Spremeni se le delodajalec, kar ima na videz podobne posledice kot prenehanje delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja
. Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalcu prevzemniku vse do prenehanja delovnega razmerja pri njem. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova neizrabljenega dopusta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – prekoračitev obtožbe
Obtožba je obtožencu očitala, da je v nasprotju z določili Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami prodal substanco, ki je razvrščena kot prepovedana droga s tem, da je 11.7.2015 v K. prodal A. R. 8 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebuje zolpidem, nato pa zaradi prodaje hranil v stanovanjski hiši O. v K. 20 tablet Flomidala 15 miligramov, ki vsebuje midazolan, 26 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebuje zolpidiem in 22 tablet Ksalola 1 miligram, ki vsebuje alprazolan, kar vse je razvrščeno kot prepovedana droga v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, pri čemer so bile tablete z drogami upoštevajoč njihovo količino in premožensjko stanje obtoženca nedvomno namenjene nadaljnji prodaji; torej mu je obtožba očitala storitev kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje ni sledilo opisu dejanja in pravni opredelitvi iz obtožnice, ampak je spremenilo opis dejanja ter obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena KZ-1. To je storilo tako, da je očitek o prodaji in hrambi drog (z namenom prodaje), zamenjalo z očitkom, da je obtoženec drugemu dal prepovedano drogo, da jo uživa s tem, da je 11.7.2015 v K. dal A.R. 8 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebujejo zolpidem, ki je razvrščen kot prepovedana droga v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Obrazložilo je, da je takšna sprememba obtožencu v korist.
V obravnavani zadevi opis obtožencu očitanega kaznivega dejanja po obtožbi in vnesene spremembe sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi predstavljajo očitek drugega ravnanja obtoženca in s tem drugo kaznivo dejanje. Sprememba kot jo je opravilo sodišče prve stopnje namreč pomeni obsodbo za drugo dejanje. Izpodbijana obsodilna sodba se torej nanaša na dejanje, ki ni predmet obtožbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka (9. točka prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZKP).
ZDR-1 člen 108, 111, 131. ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 188.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - zamudna sodba
Tožeča stranka je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker so v letu 2014 plače zamujale več kot zadnjih 6 mesecev in do dneva podaje izredne odpovedi nista bili izplačani plači za november in december 2014. Tožeča stranka je pred tem toženi stranki podala tudi opomin pred izredno odpovedjo in obvestila Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožeče stranke utemeljena, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine iz naslova izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen (3. odstavek 111. člena ZDR-1).
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/6, 336, 374, 374/1, 383.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - zadostno število izvodov
Sodišče prve stopnje je zmotno zavrglo revizijo kot nepopolno. Tožnik je vložil revizijo zgolj v dveh izvodih, ne pa v treh. V tem primeru ne gre za nepopolno revizijo. Tudi iz sodne prakse izhaja, da nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti pritožbe oziroma v sporni zadevi nepopolnosti revizije. V primeru, če stranka ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog mora sodišče, kot je to določeno v 6. odstavku 108. člena ZPP, vložniku naložiti, naj v določenem roku to stori. Šele v primeru, če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.