SPZ člen 31, 33, 33/1. ZPP člen 7, 8, 184, 184/1, 184/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti kletnih prostorov - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje - dovoljena samopomoč - protipraven odvzem posesti - podrobnejša opredelitev zahtevka, ki ne predstavlja spremembe tožbe - bistvene kršitve določb postopka - dokazna presoja izpovedb prič in strank
Po tem, ko je ugotovilo, da je imel sporne prostore v posesti tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da toženec ni izvajal dovoljene samopomoči, saj niso izkazani vsi elementi po 31. členu SPZ ter je bilo ravnanje toženca, s katerim je tožniku odvzel posest, protipravno, prav tako pa ni imelo podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali drugem pooblastilu, temelječem na ustrezni pravni podlagi.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopka
Neutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
priposestvovanje – smrt stranke med pravdo – pravno nasledstvo – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje A. A., EMŠO 000, v izreku pa je ugotovilo, da je lastnik predmetnih nepremičnin A. M. A, EMŠO 111, torej druga oseba kot je navedena v sintezi obrazložitve. Izrek sodbe evidentno nasprotuje razlogom sodbe, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje opisanega nasprotja ni obrazložilo.
ZFPPIPP člen 72, 103, 171. ZPP člen 328. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 11, 11/1, 12, 17, 19, 19/3.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelja za izdelavo poročila o izidu glasovanja ob sprejetju prisilne poravnave – nadomestilo za opravljanje nadzora – nadzor upravitelja – stroški upravitelja – popravni sklep – očitna pisna napaka pri znesku – računske napake
Prvi odstavek 11. člena Pravilnika napotuje na kriterij števila pravočasno prijavljenih terjatev. Upravitelj je po Pravilniku upravičen do odmere nadomestila za sestavo poročila (ednina), kriterij pa je terjatev in ne glasovnica.
Zahtevnost in težavnost postopka je pravni standard, ki ga sodišče napolni glede na okoliščine konkretnega primera. Ker gre za pravni standard in ne matematično enačbo, višje sodišče ne sprejema pritožbenega drobljenja posameznih opravil. Zato je zmotno pritožbeno povezovanje 171. člena ZFPPIPP samo z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 72. člena ZFPPIPP oziroma odsotnostjo slednjega.
Pritožnik izpodbija stroške kilometrine dvakratnega prihoda upraviteljice k sodnici. Način komuniciranja med sodiščem in upraviteljem, ki je organ postopka, ni stvar dolžnika. Kljub temu pa je višje sodišče v tem delu poseglo v odločitev sodišča prve stopnje in stroške znižalo. Iz sklepa in upraviteljičine vloge namreč ne izhaja, zakaj so bili ti stroški potrebni v smislu 17. člena Pravilnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zemljiški dolg – zemljiško pismo – imetništvo zemljiškega pisma – razkritje imetništva zemljiškega pisma
Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0084735
OZ člen 13, 349, 356, 364, 365, 366, 369, 369/1, 403, 1012, 1017, 1017/3, 1019, 1019/4, 1034, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 379. ZIZ člen 250.
pogodba o finančnem leasingu – poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve iz gospodarskih pogodb – triletni zastaralni rok – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – zastavna pravica na nepremičnini – neposredno izvršljiv notarski zapis – desetletni zastaralni rok – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – umik tožbe zaradi sklenitve izvensodne poravnave – sklenitev izvensodne poravnave brez sodelovanja poroka – obseg porokove odgovornosti
Brez porokovega sodelovanja glavna dolžnica, niti kdo drug, porokove obveznosti ne more spreminjati. Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato je njegova obveznost lahko le taka, kot je opredeljena v poroštveni izjavi, in je ni dopustno širiti; tudi s podaljševanjem roka njene iztožljivosti ne.
Obveznost glavnega dolžnika lahko zastara v drugačnem času kot porokova obveznost. Terjatve do solidarnih dolžnikov lahko zastarajo različno.
ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ovira za odpust obveznosti – neporočanje upravitelju
Upraviteljica je pritožnika vsaj trikrat pozvala k predložitvi mesečnih poročil, nazadnje se je dolžnik odzval v oktobru 2015 in elektronskemu sporočilu priložil potrdila o iskanju zaposlitve v mesecu oktobru, ne pa tudi potrdil o iskanju zaposlitve v predhodnih mesecih. Ugovor je bil vložen 19. 1. 2016, sodišče prve stopnje pa je o njem odločilo 22. 2. 2016. Izpolnjen je zakonski dejanski stan iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
končanje postopka brez razdelitve upnikom – ugovor upnika – ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka – procesna legitimacija – pridobitev procesne legitimacije upnika – prijava terjatve – procesna legitimacija za vložitev ugovora – zavrženje ugovora – stranka stečajnega postopka – stranke glavnega postopka
V stečajnem postopku so stranke postopka le upniki.
Oseba, ki želi prijaviti terjatev, vendar pa tega ne stori, nima statusa stranke stečajnega postopka.
zahteva za preiskavo – dokazni standard – materialni preizkus zahteve za preiskavo – utemeljen sum – dokazi k zahtevi za preiskavo – podlaga za presojo utemeljenega suma
Zasebni tožilec mora že k zahtevi za opravo preiskave predložiti dokazno gradivo, ki bo po zaslišanju osumljencev dejstvena podlaga za presojo obstoja (ne)utemeljenega suma, ne pa da bi moralo sodišče, predno odloči o zahtevi, zaslišati še zasebnega tožilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053523
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8, 238, 238/1. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve - izvršilni naslov - oblikovalna sodba - dolžnost izjave volje - prodajna pogodba del izreka sodbe
S pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1018/2011 z dne 10. 12. 2012 je bila sklenjena prodajna pogodba z vsebino kot je povzeta v točko I. izreka, kar pa ne pomeni, da je bilo s tem odločeno tudi o obveznostih, ki izhajajo iz te prodajne pogodbe in da je vsebina pogodbe postala neposredno izvršljiva. Ker točka I. izreka sodbe tako ne vsebuje odločitve, s katero bi bilo upnikoma naloženo, naj dolžniku plačata kupnino v znesku 20.023,22 EUR, dolžnik na njeni podlagi tudi ne more predlagati izvršilnega postopka, zato v tem delu ni mogoče govoriti o izvršilnem naslovu v smislu 17. člena ZIZ. Pritožba je torej tudi v tem delu neutemeljena.
URS člen 26. SPZ člen 11. ZIZ člen 45, 45/5. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 150, 170, 170/2.
zaznamba izvršbe - načelo formalnosti - vezanost na stanje vpisov - ovira za vpis - napaka sodišča
Ker sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom formalnosti po 124. členu ZZK-1, odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, drugi dolžnik pa po podatkih zemljiške knjige ni (več) lastnik predmetne nepremičnine, je tako podana ovira iz 150. člena ZZK-1 in sodišče zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke) ne more (ne sme) opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja pritožba, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda.