O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke odloči sodišče prve stopnje (in ne upravni organ). Iz predmetnega spisa ni razvidno, da naj bi tožnica v tem postopku dne 23. 3. 2016 (in ne kadarkoli prej ali kasneje) podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, o katerem naj še ne bi bilo odločeno.
ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 185, 185/3. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 270/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – razširitev tožbe – osebni stečaj – začetek stečajnega postopka – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spori v zvezi s stečajnim postopkom
Tožba, kot jo je vložila tožeča stranka v tej zadevi, ni več dovoljena, zato ni razlogov za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
zamudna sodba - nesklepčna tožba - poziv stranki na odpravo nesklepčnosti - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti
Posebnost zamudne sodbe je v tem, da sodišče resničnosti trditev tožnika o pravno relevantnih dejstvih sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj ta sodba temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožnika, na katere ta opira svoj zahtevek. To pravilo v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj tožnik s "popravo" tožbe ni vsebinsko popravil, niti ni dopolnil nobene svoje navedbe, je le še enkrat ponovil vse navedbe, ki jih je navajal že v tožbi. Tožba je ostala nesklepčna, zato je bil tožbeni zahtevek, skladno s tretjim odstavkom 318. člena ZPP pravilno zavrnjen.
odpoved dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče, ki je, kljub sklenjenemu dednoodpovednemu sporazumu, dedinji dalo možnost, da okoliščine, ki njeno dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno.
vročanje sodnih pisanj – vročitev s fikcijo – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084225
OZ člen 643. ZVPot člen 25b.
pogodba o delu – podjemna pogodba – izračun z izrecnim jamstvom
Za odločitev o višini stroškov popravila vozila, ki jih je dolžna plačati stranka, je pomembno, kakšen je bil v „orientacijsko dogovorjeni ceni“ dogovorjen obseg del, ki jih je bilo treba opraviti zaradi popravila vozila.
DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082275
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 8, 215, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-14.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – nerazumljiv izrek – potni stroški – dohodki preživninskega zavezanca – nepredložitev listine – pravilo o dokaznem bremenu
Pravdni stranki sta kljub vloženima tožbi in nasprotni tožbi še dobro leto živeli skupaj, vendar to ne pomeni, da preživninske obveznosti ni mogoče določiti prej, kot na dan razpada dejanske skupnosti. Preživninska obveznost se lahko zahteva od dne, ko je vložena (nasprotna) tožba. Je pa res, da mora sodišče v takem primeru ugotoviti, koliko sta do razpada dejanske skupnosti starša prispevala za preživljanje skupnih otrok, nato pa preživninsko breme za tistega, ki mu je preživnina naložena v plačilo, v tem obdobju zmanjšati za že plačani del njegove obveznosti.
Po razveljavitvi sodbe se sme na prvem naroku za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v primeru, da jih stranke brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Nobena od pravdnih strank ni navedla nobene okoliščine, ki bi v ponovljenem postopku opravičevala predložitev novih dokaznih listin.
končanje postopka brez razdelitve upnikom – ugovor upnika – ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka – procesna legitimacija – pridobitev procesne legitimacije upnika – prijava terjatve – procesna legitimacija za vložitev ugovora – zavrženje ugovora – stranka stečajnega postopka – stranke glavnega postopka
V stečajnem postopku so stranke postopka le upniki.
Oseba, ki želi prijaviti terjatev, vendar pa tega ne stori, nima statusa stranke stečajnega postopka.
URS člen 125. ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – prejemanje denarne socialne pomoči – obdobje upravičenosti do denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – predpisan obrazec – vsebina in oblika obrazca – popolnost predloga – nepopolna vloga – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – odločba Ustavnega sodišča
Obrazec je lahko zgolj sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki predlagatelju olajša delo, in ne cilj sam zase.
Zakon taksne oprostitve ne pogojuje z dejstvom, da je predlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči prav na dan nastanka takse obveznosti.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ovira za odpust obveznosti – neporočanje upravitelju
Upraviteljica je pritožnika vsaj trikrat pozvala k predložitvi mesečnih poročil, nazadnje se je dolžnik odzval v oktobru 2015 in elektronskemu sporočilu priložil potrdila o iskanju zaposlitve v mesecu oktobru, ne pa tudi potrdil o iskanju zaposlitve v predhodnih mesecih. Ugovor je bil vložen 19. 1. 2016, sodišče prve stopnje pa je o njem odločilo 22. 2. 2016. Izpolnjen je zakonski dejanski stan iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Vlagatelj je v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo takse sodno takso v znesku 20,00 EUR skladno z nalogom tudi plačal. Zato je pritrditi pritožbi, da ni nastopila domneva o umiku, 125.a člen ZZK-1 je nepravilno uporabljen. Le, če bi sodišče z novim nalogom predlagatelja pozvalo, da takso doplača, pa tega ne bi storil, bi lahko skladno z sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1 štelo, da je nastopila domneva umika predloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0079572
OZ člen 101, 369, 369/1, 369/3, 369/4. ZFPPIPP člen 14, 14/4. ZPPSL člen 45. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5.
zadržanje izpolnitve - končni obračun - predložitev bančne garancije - potek garancijske dobe - razlog za unovčenje bančne garancije - varščina - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - začetek postopka prisilne poravnave - pravnomočnost potrjene prisilne poravnave - standard obrazloženosti odločitve - konkretizacija prerekanj - izpolnitveni rok terjatve, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava - oprostitev plačila sodnih taks - odtujitev dela premoženja
Ker je garancijska doba že potekla, je odpadel razlog za unovčenje bančne garancije, posledično pa tudi za zadrževanje varščine iz naslova neizročitve bančne garancije.
Po določbi četrtega odstavka 369. člena OZ velja, da če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. OZ v 369. členu ne ureja usode zastaranja v primeru začetka postopka prisilne poravnave, zato velja splošna določba tretjega odstavka 369. člena OZ, ki določa, da če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali kakšnega drugega upnikovega dejanja zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan. Zato je zastaranje po pretrganju začelo teči znova, čas, ki je potekel pred pretrganjem, pa se ni vštel v zastaralni rok, temveč je začel znova teči s pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave in se do začetka tega postopka še ni iztekel.
Stopnja obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje je odvisna od konkretizacije prerekanj stranke med postopkom.
Ne drži pritožbena navedba, da zaradi potrjene prisilne poravnave ni mogoče odtujiti dela premoženja zaradi plačila sodnih taks. Pritožnik za tako pritožbeno stališče nima podlage.
Izvršba je bila predlagana in dovoljena na podlagi sodne poravnave, s katero se je dolžnik zavezal upnici v treh mesecih plačati 91.000,00 EUR in zato ne gre za situacijo, obravnavano v sklepu VSL I Ip 1446/2009, v katerem je šlo za prodajo solastne nepremičnine z razdelitvijo kupnine med solastnike, zato ni mogoče pritrditi dolžniku, da upnica ne more kupiti dolžnikovega solastninskega deleža.
dokazovanje – dokaz z izvedencem – založitev predujma za izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – doplačilo predujma
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem in založila predujem, ki ne zadošča za kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, mora plačati tudi stroške dopolnitve. Pri tem ni pomembno, da je dopolnitev zahtevala nasprotna stranka. Gre za en dokazni predlog in izvedbo enega dokaza.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).
zahteva za preiskavo – dokazni standard – materialni preizkus zahteve za preiskavo – utemeljen sum – dokazi k zahtevi za preiskavo – podlaga za presojo utemeljenega suma
Zasebni tožilec mora že k zahtevi za opravo preiskave predložiti dokazno gradivo, ki bo po zaslišanju osumljencev dejstvena podlaga za presojo obstoja (ne)utemeljenega suma, ne pa da bi moralo sodišče, predno odloči o zahtevi, zaslišati še zasebnega tožilca.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.