KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013214
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.. KZ-1-UPB2 člen 274, 274/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje s podrejenim - zakonski znaki - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Za obstoj kaznivega dejanja grdega ravnanja s podrejenim zadošča že enkraten dogodek, ob katerem nadrejena vojaška oseba izpolni eno od izvršitvenih oblik, navedenih v prvem odstavku 274. člena KZ-1 in ni potrebno, da bi takšno ravnanje trajalo daljši čas.
kazenska sankcija – pogojna obsodba – višina določene enotne kazni
Preizkus odločbe o kazenski sankciji v smeri pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 383. člena ZKP je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje izreklo zaporno kazen v trajanju enega leta zapora pravilna in primerna. Sodišče prve stopnje drugačne odločitve ni moglo sprejeti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 7. točki izpodbijane sodbe in temu pritožnik pritrjuje, so bile obtožencu pred tem že večkrat izrečene pogojne obsodbe, nazadnje mu je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I K 51430/11 z dne 20.8.2013, ki je tudi postala pravnomočna tega dne, izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena zaporna kazen dve leti in preizkusna doba pet let ter je datum konca preizkusne dobe 20.8.2018. V času sojenja pred sodiščem prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje, je moralo sodišče prve stopnje odločiti o že prej izrečeni pogojni obsodbi, to je, ali jo preklicati in na podlagi 53. člena KZ izreči enotno kazen, to je upoštevati tudi kazen iz preklicane pogojne obsodbe. Sodišče prve stopnje prej izrečenih pogojnih obsodb ni preklicalo, ampak je za obravnavano kaznivo dejanje izreklo zaporno kazen. Za ponovni izrek pogojne obsodbe ni imelo pravne podlage, saj bi bilo potrebno tudi v tem primeru določiti enotno kazen za obravnavano kaznivo dejanje in kaznivo dejanje iz prej izrečene pogojne obsodbe in določiti novo preizkusno dobo. V obravnavanem primeru bi namreč prišlo do situacije, ko bi znašala določena enotna zaporna kazen v okviru pogojne obsodbe več kot dve leti (saj mora biti enotna kazen večja od vsakega posamezne določene kazni – 3. točka drugega odstavka 53. člena KZ-1), ko se pogojna obsodba ne sme izreči (prvi odstavek 58. člena KZ-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071271
SZ-1 člen 103, 112, 112/4. ZPP člen 313.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – izpraznitev stanovanja – ponovna zamuda s plačilom stroškov po predhodnem pisnem opozorilu na kršitev najemne pogodbe – možnost poplačila stroškov iz varščine – namen varščine – rok za izpolnitev – rok za izpraznitev stanovanja
Ponovna zamuda s plačilom stroškov predstavlja razlog za odpoved najemne pogodbe (103. člen SZ-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – JAVNI RED IN MIR – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023470
Protokol št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1. URS člen 31. ZKP člen 10. KZ-1 člen 299, 229/1, 299/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – res iudicata – razmerje med prekrškovnim in kazenskim postopkom – plačilni nalog – zahteva za uvedbo preiskave – objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi
Ustava RS v 31. členu in ZKP v 10. členu opredeljujeta ustavno prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, pod pogojem, da narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo „kaznivega dejanja“, iz opisa prekrška pa izhaja, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku (idem) v novem postopku (bis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084229
OZ člen 82, 82/1, 104, 104/4. ZPP člen 165, 165/2.
kreditna pogodba – garancija – trajanje zavarovanja – bistvena sestavina pogodbe – posledice zamude – rok kot bistvena sestavina pogodbe – fiksen rok – prenehanje veljavnosti pogodbe – razlaga pogodb – razlaga jasnih pogodbenih določil – in claris non fit interpretatio – stroški postopka
Rok kot bistvena sestavina pogodbe je v poslovni praksi redko tako jasno določen kot v obravnavani zadevi. Praviloma namreč stranke določijo le rok izpolnitve, ne določijo pa posledic v primeru, da obveznost ne bo pravočasno izpolnjena. V takšnih primerih je nedvomno potrebna ustrezna interpretacija, kakšno voljo sta stranki z natančno določitvijo časa izpolnitve želeli izraziti. V obravnavani zadevi pa sta stranki poleg določitve 120-dnevnega roka za ureditev celotnega zavarovanja nedvoumno določili tudi sankcijo v primeru njegove prekoračitve – garancija bo prenehala veljati. Takšen dogovor ne pušča nobenega dvoma, da je bil 120-dnevni rok med strankama dogovorjen kot fiksen rok.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023476
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4. ZKP člen 18, 18/2, 83.
nedovoljen dokaz – izpisek iz kazenske evidence – sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana – izločitev dokazov – izbris sodbe iz kazenske evidence – učinek izbrisa sodbe – zakonska rehabilitacija
Izpisek iz kazenske evidence, tudi v kolikor je v njem navedena sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana, ni dokaz, pridobljen z kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi ne s kršitvijo določb ZKP in bi bilo v ZKP določeno, da se sodna odločba na tako pridobljeni dokaz ne more opreti (drugi odstavek 18. člena ZKP). Ni glavni namen izločanja vpliv nedovoljenih dokazov na odločanje (kot navaja pritožnik), ampak preprečitev kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri zbiranju dokazov s strani državnih organov kot močnejše stranke v kazenskem postopku.
Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 10, 10/1, 19, 19/1, 88, 88/3. ZIL-1 člen 37, 37/2, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b.
model - model Skupnosti - mednarodni model - obseg varstva iz modela Skupnosti - seznanjeni uporabnik - pravice iz modela Skupnosti - začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - pristojnost in postopek v pravnih postopkih v zvezi z modeli Skupnosti - uporabljivo pravo
Izhodišče pri preizkusu so enake značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in videza domnevno kršečega izdelka. Pri tem je treba primerjati videz izdelka, kakor je ta opredeljen v registraciji, z videzom domnevno kršečega izdelka. Varovan je namreč takšen videz izdelka in ne eden od več mogočih videzov izdelka, kot je predložen sodišču kot priloga. Ti vzorci, ki so bili predloženi sodišču, lahko prikazujejo le eno od mogočih oblik, ne pa tudi že vseh mogočih.
Izhodišče pri presoji so ujemajoče se značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in domnevno kršečega.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – zadnje posestno stanje – protipravnost motenja – odklop elektrike
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru do odklopa elektrike prišlo prav zaradi zahteve druge toženke. Ker je slednja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) vedela, da gostinski objekt poseduje tožnica, njen nalog za odklop elektrike pomeni nedovoljeno dejanje in je kot tak protipraven.
ZD člen 142. ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/5. ZPP člen 108.
prehod obveznosti - prehod na dediča - dokazovanje v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme upnika - razmejitev med vsebinsko in formalno pomanjkljivostjo vloge
Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - DELOVNO PRAVO
VSL0066274
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-1, 62, 62-3, 68, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-1, 154-2. ZDCOPMD člen 37a, 37/1 37a, 37a/1. ZCes-1 člen 30, 30/4, 30/4-4, 31, 31/4, 31/4-2, 37, 37/5. ZPCP člen 115, 115/3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta IN Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 7, 10, 10/2.
Sodišče prve stopnje mora vlagatelju zahteve za sodno varstvo omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga in mora pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevati tudi načelo materialne resnice ter enako skrbno preiskati tudi dejstva, ki so mu v korist, zato ni podana kršitev določb ZP-1, ker je pravna oseba po prejemu poziva sodišču predložila dokazila, na katera se je sklicevala v izjavi o prekršku.
Sodišče je zaključilo, da splošnega predpisa, ki bi pravni osebi poleg dolžnosti seznanitve nalagal še kakšno drugo dolžno ravnanje, ki bi bilo z obravnavanim prekrškom v pravno relevantni vzročni zvezi (več) ni, kar pomeni, da je pravna oseba izvršila vse, kar pravo od nje zahteva, da bi prekršek preprečila, zato ni odgovorna za obravnavane prekrške.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
VSL0085841
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
V trenutku, ko obsojenec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti, je oškodovani družbi nastala premoženjska škoda, kar je tudi trenutek dokončanja kaznivega dejanja oziroma izpolnjenosti objektivnih zakonskih znakov poslovne goljufije. Ne gre zgolj za civilnopravno razmerje med strankama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086133
KZ-1 člen 54, 54/1, 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 386.
kaznivo dejanje prikrivanja – nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi – časovna povezanost kaznivih dejanj – istočasno ali zaporedoma – krajevna povezanost kaznivih dejanj – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – združitev postopkov – zaslišanje obdolženca – obdolženec kot priča – odločba o kazenski sankciji – obteževalne okoliščine – zakonski znak kaznivega dejanja – direktni naklep
Kaznivi dejanji prikrivanja, ki se obravnavata v tem postopku, in kaznivi dejanji prikrivanja (v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja), za kateri je bil obdolženec že pravnomočno obsojen, ne tvorijo tako časovno in krajevno povezanega življenjskega primera, da bi bilo njegovo obravnavanje v ločenih kazenskih postopkih z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Obdolženec je namreč dejanji, za kateri je bil spoznan za krivega z izpodbijano sodbo, storil v časovnih obdobjih med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012 ter med 11. 7. 2012 in 31. 8. 2012 v Ljubljani, dejanji, za kateri je bil že pravnomočno obsojen, pa je storil neugotovljenega dne v letu 2012 in neugotovljenega dne poleti 2012 na neznanih krajih.
Res je, da v enotnem kazenskem postopku ista oseba ne more imeti položaja dveh različnih procesnih subjektov (obdolženca in priče), vendar pa to ni ovira za združitev dveh ali več kazenskih postopkov. V kolikor se namreč v istem kazenskem postopku obravnava več kaznivih dejanj in ima določena oseba v zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji položaj obdolženca v zvezi z drugimi pa položaj priče, se takšno osebo zaslišuje le kot obdolženca (in ne kot pričo) tudi glede tistih dejanj, za katera sam ni obdolžen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083870
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na pritožbo - protispisnost - ocena listinskega dokaza
Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“, ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko po trditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015, vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama.