dostop do informacij javnega značaja - prepoved razvrščanja šol - matura
Če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu organu, od njega ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oziroma da mu tak dokument posreduje.
ZMat v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele na podlagi določenih računalniških operacij s pomočjo strokovne pomoči informatika, kar je trajalo dlje časa.
Če tožeča stranka nekega dokumenta ne sme kreirati, potem ga ne sme kreirati niti na zahtevo prosilca, ki bi od nje to terjal po določilih ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - delni dostop do podatkov - pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - avtorsko delo
Sodišče tudi v primeru, če bi presodilo, da so navedbe tožnice glede vprašanja, ali zahtevani podatki izhajajo iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z tožničinim notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo, utemeljene, tožbi ne bi moglo ugoditi, saj tožnica ne izpodbija ugotovitve iz izpodbijane odločbe, da razkritje teh podatkov ne bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, ki je drugi kumulativni pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavani zadevi je tožena stranka kot drugostopenjski organ spremenila zavrnilno odločbo tožnice kot prvostopenjskega upravnega organa ter prosilcu omogočila dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Glede na določbo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ je bila tožena stranka ob tem dolžna (tudi brez navedb tožnice v tej smeri) preveriti, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in ali je imetnik pravic tretja oseba.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je avtorske in podjemne pogodbe s tožnico sklepal iz dveh razlogov in sicer za izvajanje javne službe ter za izvajanje tržne dejavnosti. Pogodbe za izvajanje javne službe predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Uporabiti je treba določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče nedvoumno razbrati, kateri del 3. člena Prodajne pogodbe št. PP/58/2017/151 mora tožnica razkriti prosilcu za dostop do informacije javnega značaja. Odločbe se posledično ne da preizkusiti, kar na podlagi 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ
Pri 5.a členu ZDIJZ gre za izjemo, s katero se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov s strani nadzornih organov, pri čemer so izrecno navedeni Banka Slovenije, organ pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je zakonodajalec te postopke vezal na institucije, ki opravljajo oblastne, javno pravne naloge na področju finančnega nadzora in da je treba izjeme od prostega dostopa razlagati ozko in pri tem izhajati iz namena določbe, ki je usmerjena v tri ključne, tudi evropsko priznane regulatorje. Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je izjemo iz 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne organe, ki opravljajo oblastne, javno pravne naloge na področju finančnega nadzora, nadzorna komisija tožeče stranke pa ni specializirana za finančni nadzor, ampak je interni organ tožeče stranke.
dostop do informacij javnega značaja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba organa druge stopnje, zoper katero je naperjena tožba, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Predmet sodne presoje je v konkretnem primeru odločitev organa druge stopnje, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi prosilca in odpravila 1. in 5. alinejo odločbe tožnice in zadevo v tem delu vrnila tožnici v ponoven postopek. Izpodbijana odločba ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njo postopek odločanja o zadevi ni končan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - stranka v postopku upravnega spora
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je moral prvo tožnikovo zahtevo zavreči.
V postopku izdaje prvostopenjskega akta drugo tožnica B.B. ni bila stranka postopka, saj ni sprožila postopka in tudi drugostopenjska odločba je odločba o pritožbi prvo tožnika in je bila vročena njemu, ne pa drugo tožnici. V tem upravnem sporu torej drugo tožnica ne more biti stranka, zato je bila tožba v tem delu zavržena.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka
Glede na dejstvo, da je bila obtožnica v obravnavani zadevi že predstavljena na javni glavni obravnavi, bi bila tožba lahko utemeljena le, če bi tožnica dokazala, da bi lahko imelo posredovanje kopije obtožnice prosilcu drugačne posledice od predstavitve obtožnice na glavni obravnavi. Tožnica pa ne le, da tega ne zatrjuje, temveč celo sama navaja, da ne vidi, kako bi lahko zahtevane informacije drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, ki so bile v času javnih obravnav javno dostopne.
Tretjega odstavka 11. člena Sodnega reda ni mogoče razlagati na način, da ureja vse načine dostopa javnosti do informacij iz obtožnega akta skozi celoten potek kazenskega postopka.
ZDIJZ člen 5, 5a, 6, 6/1, 6/1-6, 6/1-11. ZDT-1 člen 2, 2/1, 181. ZMed člen 45, 45/5.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - državni tožilec
Medijski pritisk po presoji sodišča ne predstavlja motnje v delovanju organa. Tudi če je poročanje medijev o delu posameznega tožilca negativno in pri njem povzroči razburjenje oz. razmišljanje o odzivu javnosti na takšno poročanje, gre pri tem še vedno zgolj za dogajanje v duševni (intimni) sferi posameznika, kar samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju organizacije, v kateri je ta zaposlen. Stanje, v katerem je oseba, zoper katero se vodi postopek, seznanjena z identiteto državnega tožilca, ki je nosilec pregona zoper njo, prej ali slej nastopi skoraj v vsakem kazenskem postopku (če ni preiskovanje kaznivega dejanja ustavljeno v dovolj zgodnji fazi postopka). Takšno stanje torej samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju tožnice. Tožba bi tako v tem delu lahko bila uspešna le v primeru, če bi tožnica dokazala, da ima faza predkazenskega postopka določene značilnosti, zaradi katerih ima razkritje identitete državnega tožilca v njej povsem drugačne posledice kot v kasnejših fazah postopka.
Test javnega interesa lahko pripelje zgolj do razkritja neke informacije, ki bi bila sicer kot izjema izključena iz prostega dostopa, ne more pa povzročiti, da nekega prosto dostopnega podatka zaradi šibkega javnega interesa za njegovo razkritje ne bi bilo treba razkriti kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev za izjemo od prostega dostopa. Dejstvo, da procesna dejanja v predkazenskem postopku v skladu z ZKP niso javna, pomeni, da so na njih lahko prisotne le vabljene stranke. Ne pomeni pa, da so vsi podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah postopka, tajni in tako izvzeti iz prostega dostopa po ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - materialni pogoj
Informacijski pooblaščenec je pravilno ugotovil, da je zahtevani dokument označen s stopnjo tajnosti zaupno, tajni podatki pa predstavljajo izjemo do dostopa do podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa je nadalje Informacijski pooblaščenec tudi pravilno ugotovil, da je sicer podan formalni kriterij za določitev dokumenta za tajnega, ne pa tudi materialni kriterij. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta (očitno lahko) nastale škodljive posledice na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP.
Tožeča stranka ni niti specificirala področja, kamor naj bi škodljive posledice lahko segale in še manj take posledice na navedenih področjih v oceni predvidela. Zgolj verjetnost obstoja gospodarske škode (zaradi morebitne nepodelitve navedenih nepovratnih sredstev projekta oziroma višjih cen ponudb pri javnih naročilih) namreč ne zadošča za določitev stopnje tajnosti po 5. členu ZTP, ne da bi se hkrati to nanašalo na našteta interesna področja iz 5. člena ZTP.
ZUP člen 128, 253. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1. ZDIJZ člen 1, 12, 27.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava - vezanost na zahtevek
Po določilu 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek le, če je taka zahteva podana (enako tudi 12. člen ZDIJZ). Pri tem je organ na strankino zahtevo vezan in ne sme odločati preko njene meje. Navedeno velja tudi za drugostopenjski organ. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je prosilka v dopolnitvi svoje zahteve zahtevala le vpogled v določene dele zapisnikov sej UO DUTB. Tožena stranka je v konkretnem primeru s tem, ko je tožnici naložila, da prosilki pošlje fotokopije v izreku naštetih dokumentov, odločala preko meje postavljene zahteve.
ZDIJZ člen 1, 4, 6, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 9. ZSDH-1 člen 1, 2, 3, 7.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki
Zahtevani podatki se nanašajo na fizično osebo, opredeljeno z imenom in priimkom, in so zato osebni podatki v smislu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1. So pa to podatki o porabi javnih sredstev in so na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v vsakem primeru in brez omejitev dostopni javnosti.
Dokumenta, ki se nanašata na službeno pot, sta dokumenta, ki sta povezana z opravljanjem dela predsednice uprave in hkrati z opravljanjem funkcij tožnice (upravljanje naložb). Sodelovanje predsednice uprave tožnice na dogodku z naslovom Invest in Slovenija, že v imenu kaže na samo naravo dogodka – pridobivanje naložb v Slovenijo. Zahtevana dokumenta se nanašata na sodelovanje predsednice uprave na dogodku, kjer so se pridobivale naložbe v Sloveniji, torej gre za dokumenta glede upravljanja naložb tožnice oziroma glede razpolaganja z javnimi sredstvi. Navedena naloga SDH je opredeljena z zakonom. Pri pridobivanju naložb pa gre za zasledovanje javnih ciljev in izvrševanje javne funkcije, saj je SDH vezan na določbe ZSDH-1 o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja. Kot eden izmed namenov zakona pa je navedeno tudi uresničevanje ciljev javnega interesa
ZDIJZ člen 6, 6/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - odstop od prakse - pomanjkljiva obrazložitev - načelo zaslišanja - izrek - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločba se ne da preizkusiti, saj je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Obrazložitvi izpodbijane odločbe, je mogoče utemeljeno očitati pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus z vidika pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, torej tako v pravnem, kot tudi v dejanskem pogledu. V predmetni zadevi je z navedeno prvostopenjsko odločitvijo tožnik spremenil svojo dotedanjo prakso glede dostopa do kazenskih ovadb posameznikov, kar je bilo odločilno za sprejeto odločitev tožene stranke v prid razkritju imena in priimka tretje osebe na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče se strinja s tožnikom, da tožena stranka svoje zgolj posplošene trditve o tem, da je tožnik z navedeno odločitvijo spremenil svojo dotedanjo prakso, temelječo na določilih ZDT-1 in ZKP glede dostopa do kazenskih ovadb posameznikov, ni kakorkoli konkretizirala.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - objektivni in subjektivni kriteriji
Tako subjektivni kot tudi objektivni kriterij za določitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost ni izpolnjen. Subjektivni kriterij terja izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo kot poslovna skrivnost. Poslovna skrivnost je določeno dejstvo, ki obstaja v vednosti, v znanju, ki je pogosto materializirana. Glede objektivnega kriterija pa ni treba, da bi bila v kakšnem aktu izrecno navedena vsebina podatka.
ZDIJZ člen 5, 5a. ZTFI člen 488. ZInfP člen 10, 10/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V postopkih po ZDIJZ potrebno upoštevati ne le tiste izjeme, ki so določene v ZDIJZ, ampak tudi izjeme, ki so določene v področnih zakonih. Po mnenju sodišča predstavlja določilo 488. člena ZTFI izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ.
Izpodbijana odločba je v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, saj se drugostopenjski organ ni opredelil do zatrjevane izjeme, ki jo določa področni zakon.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5, 7. ZDavP-1 člen 15, 15/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - davčni postopek - davčna tajnost - delni dostop
Vsaka odločba davčnih inšpektoric, izdana v obdobju od 30. 6. 2011 do 30. 6. 2016 vsebuje podatke, s katerimi razpolaga davčni organ, ki se nanašajo na davčnega zavezanca in ki so v zvezi z davčno obveznostjo. Vsi dokumenti so vidno označeni z oznako „davčna tajnost“ in izpolnjujejo prej navedene kriterije. Zato gre pri vsaki od presojanih odločb za izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav vsak izmed dokumentov, ki so predmet zahteve tožnika, ima na vsaki strani oznako „davčna tajnost“, pri tem pa gre v vsakem od presojanih dokumentov za tolikšno količino zaupnih podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost po prvem odstavku 15. člena ZDavP-2, da njihova izločitev ni mogoča na način, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Bistveno za presojo pravilnosti odločitve tožene stranke je, da anonimizacija zahtevanih dokumentov na način, da posamezni davčni zavezanec ne bi bil določljiv, ni mogoča zaradi velike koncentracije podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu in odprtega upravnega spora, ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Ni namreč mogoče trditi, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden. Škoda upravnemu postopku mora biti konkretno izkazana z navedbo konkretnih razlogov, zaradi katerih bi razkritje določenega podatka lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - avtorsko delo - informacija javnega značaja
Zahtevani standardi so avtorskopravno zaščiteni, čeprav se nanje sklicuje normativno besedilo. Zato je po presoji sodišča tožena stranka glede na določbe 25. člena ZDIJZ, pravilno zavrnila zahtevo tožeče stranke za posredovanje navedene dokumentacije v elektronski obliki oziroma v obliki fotokopij.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - odločba, izdana brez zahteve stranke - skrčenje zahtevka
Dopis z dne 14. 12. 2017 predstavlja le zožitev primarne prvotne zahteve z dne 19. 7. 2017 in ga ni mogoče šteti kot novo zahtevo po ZDIJZ, saj je bila z njim le zožena prvotna zahteva. ZDIJZ na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Tožeča stranka je s prvostopenjsko odločbo odločala brez zahteve stranke, zato je podan razlog za ničnost.