ZDT-1 člen 181, 181/1. ZDIJZ člen 27. URS člen 21, 34, 35, 38, 39, 39/2.
dostop do informacij javnega značaja - vpogled v kazenski spis - uporaba določb lex specialis - državno tožilstvo - kazenski pregon
V izpodbijani odločbi je tožena stranka pravilno ugotovila, da je 181. člen ZDT-1 lex specialis v odnosu do ZDIJZ ter da tožnik ni izkazal pravnega interesa za dostop do zahtevanih kazenskih ovadb, ki se nahajajo v državnotožilskih spisih ter da tega dostopa tudi nima po Zakonu o medijih.
Ob koliziji pravic in pri tehtanju pravice do svobode izražanja in pravic varstvo človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskih in vseh drugih pravnih postopkih (21. člen Ustave), pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave), pravica zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen Ustave) je treba slednjim dati večje varstvo kot pravici tožnika do svobode izražanja in je ZDT-1 specialnejši predpis, ki onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do informacij iz državnotožilskih spisov, kjer so (pred)kazenski postopki še v teku.
informacija javnega značaja - priznana dejstva - napaka pri vročanju - pravočasnost tožbe
Tožbene navedbe se nanašajo na nestrinjanje s samo vsebino dokumentacije, pravilnost vsebine pa ne more biti predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja. Tožeča stranka ni izkazala, da ji prvostopenjski organ kakšne dokumentacije, ki bi predstavljala informacijo javnega značaja, ne bi pokazal oziroma da bi ji kaj prikril.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-9, 6/1-11, 6/2, 6/4.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje pri delovanju organa - dokument v nastajanju - dokazno breme - pravica do izjave - test javnega interesa
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je v namen ugotovitve izpolnitve vsebinskih pogojev za označitev dokumenta z oznako INTERNO ob ogledu in camera pozvala organ, da posreduje oceno možnih škodljivih posledic. Ker zavezanec svojega dokaznega bremena ni izpolnil na podlagi omenjenega poziva tožene stranke, saj je odgovoril le s splošno oziroma pavšalno navedbo, da bi razkritje tajnih podatkov št. 0130-1/2017/23 in prilog z dne 12. 9. 2017 nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, je tožena stranka imela zadostno dejansko podlago, da je odločila, da organ iz dokumenta umakne stopnjo tajnosti INTERNO.
Tožena stranka je pravilno interpretirala in uporabila izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta izjema v predmetni zadevi očitno ne pride v poštev, ker zahtevani dokument, s katerim je Kabinet Vlade RS razpolagal, ni bil več „v postopku izdelave“ pri SSNAV. Pri izjemi iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora iti tudi za identiteto med „organom“, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave.
V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali je zahtevani dokument vseboval takšne podatke in informacije, ki bi v primeru razkritja povzročili motnje pri pripravi osnutka zakona za javno razpravo in za njegovo kasnejše sprejetje, ali pa za učinkovito izvrševanje zakonite obveščevalno-varnostne službe. Za to pa bi morala tožena stranka v pritožbenem postopku pozvati prvostopenjski organ, da natančneje pojasni, zakaj bi razkritje zahtevanega dokumenta glede na njegovo konkretno vsebino povzročilo motnje pri omenjenem obsegu delovanja oziroma dejavnosti organa. Pavšalna utemeljitev, ki se celo bolj nanaša na izjemo iz 9. točke, kot na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nikakor ne more biti podlaga za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa bi tožena stranka morala (po eni strani) zaradi narave predmetne izjeme, ki se nanaša na notranje delovanje in dejavnost priprave gradiva za osnutek predloga o spremembi zakona in morebiti tudi na izvrševanje obveščevalno-varnostne dejavnosti, pozvati zavezanca, da dopolni pavšalno utemeljitev. Ker tožena stranka ob nepravilni razlagi izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni pozvala prvostopenjskega organa, da predloži konkretno utemeljitev izjeme, tudi ni mogla opraviti dovolj skrbnega in natančnega testa javnega interesa in je s tega vidika izpodbijani akt nezakonit glede na to, da je v prvi točki izreka odločeno hkrati o dolžnosti umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in tudi o dolžnosti razkriti prosilcu zahtevani dokument. Test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč ne more temeljiti na domnevi o razkritju dokumenta, ki pomeni osnutek predloga zakona, ampak mora upoštevati določene kriterije in standarde, pri čemer se lahko zgleduje po sodni praksi Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - napačna uporaba materialnega prava
Ker se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravnega vprašanja razmerja med normami glede posameznih upravičenj in omejitev iz navedenih sočasno veljavnih predpisov ni opredelila, je nepravilno uporabila materialno pravo. "Informacija javnega značaja" je pravni pojem, ki ga ureja ZDIJZ, in ne dejanski, zato je šele ob pravilni uporabi zakona mogoče ugotoviti, ali sploh gre za tako informacijo ali ne. ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij javnega značaja državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z 2. odstavkom 39. člena Ustave.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - davčni inšpekcijski nadzor
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP z ogledom pri organu preveriti ugotovitve organa prve stopnje o nezmožnosti pridobitve zahtevanih podatkov z relativno enostavnim postopkom v razumnem času in tudi ugotoviti ali računalniška baza tožene stranke omogoča morda vsaj delni dostop.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Za tožnika izpodbijani sklep nima nobenih posledic oziroma so te zanemarljive. S svojimi navedbami pa po prepričanju sodišča tožnik prav tako ni izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi terjalo sodno intervencijo.
ZMed člen 45, 45/1, 45/2, 45/10. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-3, 27, 27/3. ZVOP-1 člen 4, 6.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - test javnega interesa - osebni podatki - seznanitev s podatki - mediji - objava osebnih podatkov v medijih
V konkretnem primeru je kot bistveno okoliščino treba upoštevati dejstvo, da je za informacijo o legalizaciji tožnikove gradnje, ki je osebni podatek (tožnika je mogoče posredno identificirati na podlagi podatkov o lastništvu), kar pomeni, da je razkritje tega podatka dopustno le, kolikor je javni interes za njegovo razkritje močnejši od interesa za njegovo varovanje, zaprosil medij, ki ima dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. Taka vloga medijev, ki izhaja iz ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, pa ni neomejena, pač pa omejena s pravicami drugih, tudi s pravico do zasebnosti.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - prednostna zadeva
ZInfP v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, po tem zakonu nujni in prednostni. Navedeno pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zaradi česar je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
ZZdr-1 člen 35, 51. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo - javni interes - relativna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Poslovna skrivnost po ZDIJZ ni zavarovana absolutno in ne drži, da je tehtanje med nasprotujočimi interesi v določilu 51. člena ZZdr-1 opravil že zakonodajalec in da zato določilo 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev.
Iz obrazložitve ne izhaja presoja, zakaj je javni interes glede razkritja večji od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Tožena stranka bi morala specificirati, ali bo v konkretni zadevi javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Kljub temu, da je tožena stranka ugotovila, da obstaja javni interes za razkritje, tega javnega interesa ni konkretno opredelila, izostalo pa je tudi tehtanje interesa za nerazkritje. Zgolj splošni javni interes „vedeti“ pa po presoji sodišča ne prevlada nad pravico varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti A, ki je vzpostavljena po 51. členu Zzdr-1.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 27, 31. ZGD-1 člen 39, 39/1.
dostop do informacij javnega značaja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Gradbeno dovoljenje je dokument v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, torej končni akt v upravnem postopku, ki ga tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost. Zato ne gre za dokument, ki bi ga ustvaril tožnik, temveč za odločitev javnopravnega organa, ki ima javnopravne posledice.
Izjema od dostopa do zahtevanih dokumentov po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi torej ni podana, saj gre za podatke, ki so kot poslovna skrivnost opredeljeni v nasprotju z ZGD-1.
Banka Slovenije - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ - postopek nadzora - informacije javnega značaja - zapisnik - razkritje zaupnih dokumentov - Evropska centralna banka
Izjeme, kdaj se dostop do informacij javnega značaja omeji, so za različne situacije določene v 5.a, 6. in 6.a1 členu ZDIJZ. Ko gre za zavezanca po 1. členu ZDIJZ, mora tožena stranka najprej preveriti ali se za konkretnega zavezanca uporablja določilo 5.a člena ZDIJZ in šele ob ugotovitvi, da omenjeno določilo ne pride v poštev, lahko tožena stranka preide na uporabo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z drugim ali/in tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Navedeno postopanje je potrebno iz razloga, ker so izjeme iz 5.a člena ZDIJZ drugače urejene za določene pravne subjekte glede na izjeme določene v 6. členu ZDIJZ in ker je določba 5.a. člena ZDIJZ specialna določba glede na 6. člen ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - javna služba - univerza - fakulteta - podatki o porabi javnih sredstev - javni uslužbenci
V odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, se, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami med javnim zavodom in zaposlenimi javnimi uslužbenci lahko smatrajo kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, če gre za informacije, ki kažejo na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.
Tožnica, na kateri je trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili, ni uspela izkazati, da je drugo (tržno) dejavnost izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in tudi ne, da je bilo s prihodki iz te (druge) dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, upoštevajoč pri tem tudi medsebojno povezanost sredstev.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja
O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.
Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.
izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - škodovanje izvedbi sodnega postopka - škodni test - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov
Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je podana, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Iz citiranega določila je razvidno, da morata biti kumulativno podana oba pogoja. Tako se je na izjemo mogoče sklicevati le, če bi razkritje podatka škodovalo izvedbi postopka, kar pomeni, da je ta izjema primarno namenjena varstvu sodnih postopkov.
Ker tožeča stranka, kot je tožena stranka pravilno ugotovila in obrazložila, škodnega testa ni izvedla na način, s katerim bi nastanek škode konkretno utemeljila, in je to le pavšalno in splošno zatrjevala, sodišče sodi, da dokaznemu bremenu za izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni zadostila. Kot je iz upravnega postopka razvidno, je tožena stranka zato škodni test izvedla sama, ter ob sklicevanju na mnenje ESČP, ki je navedlo, da so zahtevani dokumenti javno dostopni, ocenila, da ta izjema ni podana. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev izčrpno in jasno obrazložila, in ji v tem popolnoma sledi.
dostop do informacij javnega značaja - avtorska pogodba - javna služba - javni zavod - javni uslužbenec - podatki o porabi javnih sredstev - visokošolski zavod
Organ, na katerem je bilo v upravnem postopku trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili ni uspel izkazati glede vseh (preostalih) zahtevanih pogodb, da je drugo (tržno) dejavnost izvajal tako, da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo posrednih stroškov. Niso utemeljeni ugovori tožnice, da bi tako ali tako nastali stroški tudi pri izvajanju zgolj dejavnosti javne službe, kakor tudi ne, da tržna dejavnost načeloma ne povzroča dodatnih stroškov. Višina posrednih stroškov za vsak posamezen projekt je urejena v Pravilniku, pri čemer je njihov odstotek, ki mora biti odveden, da so ti pokriti, različen za različne vrste projektov.
Če ima organ na takšen način organiziran svoj delovni proces, da ne uspe izkazati, da z izvajanjem druge dejavnosti ni oviral izvajanja dejavnosti javne službe (torej ne le (pravočasne) oprave obveznosti, temveč tudi njihovo neoviranje), potem mora posledično pristati na to, da bodo lahko tudi informacije iz pogodb v zvezi z opravljanjem drugih dejavnosti predstavljale ravno zaradi izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ informacije javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov
Odgovori na vprašanja iz prosilčeve zahteve so razvidni iz dokumenotv, s katerimi tožeča stranka razpolaga. Zato se ji s sprejeto odločitvijo ne nalaga ustvarjanje novih dokumentov, kot zmotno zatrjuje, ampak se ji nalaga posredovanje obstoječih dokumentov v delih, v katerih so vsebovane zahtevane informacije in ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Tožnik je zahtevane najemne pogodbe sklepal ob upoštevanju svojega (takratnega) lastništva s tem povezanih poslovnih prostorov. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da je v obravnavanem primeru govora o informacijah javnega značaja; gre namreč za informacije o izdatkih na podlagi sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ), kar so tudi nepremičnine.
Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZGD-1, ki urejajo poslovno skrivnost. Tretji odstavek 39. člena namreč izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja
Ko gre za državno univerzo, so določene zahtevane informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami med javnim zavodom in zaposlenimi javnimi uslužbenci lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, če gre za informacije, ki kažejo na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.
Tožnica s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili, ni uspela izkazati, da je drugo (tržno) dejavnost izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in tudi ne, da je bilo s prihodki iz te (druge) dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, upoštevajoč pri tem tudi medsebojno povezanost sredstev. Zato je tožena stranka pravilno štela, da je zahtevane podatke treba opredeliti kot informacije, ki sodijo v delovno področje tožnice v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in so zato informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru gre tako za porabo javnih sredstev kot tudi za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so profesorji fakultete javni uslužbenci.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - nedoločen pravni pojem - prodaja
Prodaja državnega premoženja nedvomno že po naravi stvari predstavlja razpolaganje (ius disponendi), ali pa pomeni tudi (u)porabo (ius utendi) javnih sredstev v smislu ZDIJZ, pa samo iz jezikovne metode razlage ne izhaja, pri čemer gre pri prodaji lahko tudi zgolj za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja. Pojem „poraba“ javnih sredstev v ZDIJZ ni „terminus technicus“, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ.
Prodaja sredstev predstavlja porabo javnih sredstev, tudi če je prišlo do dotekanja sredstev v organ in je bila po drugi strani hkrati izvedena tudi prodaja.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.