dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pravica do dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - mnenje komisije
Po pregledu mnenja Etične komisije sodišče ugotavlja, da iz mnenja niso razvidna nikakršna osebna stališča članov komisije, niti izjave posameznikov ali kakršnikoli drugi varovani podatki, ki bi se nanašali na člane komisije kot posameznike, temveč gre za skupno končno mnenje Etične komisije, ki deluje v okviru bolnišnice
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/3, 6a. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - postopek javnega naročila - izvajalec javne službe - zavrnitev tožbe
Ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila, se zahteva opredelitev do vsakega posameznega dokumenta v luči varstva poslovne skrivnosti in morebitnem vplivu razkritja informacij na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Trditveno in dokazno breme je na subjektu, katerega poslovna skrivnost se varuje.
javno naročanje - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatki
Postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ je ločen od postopka dostopa do dokumentov po ZJN-3 in v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevanih informacij (že zbranih ponudnikov) dovoli, da gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zatoni mogoče uveljavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, lahko pa se zavrne dostop, če zahtevani podatki obsegajo posamezne osebne podatke.
V luči kolizije načela transparentnosti, javnosti in načela zaupnosti je Sodišče EU že presodilo, da je varstno zaupnosti iz Direktive 2014/24 širše od varstva, ki se nanaša le na poslovne skrivnosti. Breme ohranitve podatkov kot zaupnih, pa je naročnik dolžan ne samo obrazložiti, ampak neizbranemu ponudniku, ki te podatke zahteva, v nevtralni obliki posredovati, če je to mogoče.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki - lex specialis - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja - pristojnost - stranka z interesom - upravičen interes
Pravno podlago za dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka ureja 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima upravičen interes in ga izkaže pred pristojnim organom. ZKP ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem postopkom ter pravicami oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. Določilo 128. člena ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ se lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v sodnih spisih.
dostop do informacij javnega značaja - postopek izbire - poslovna skrivnost - pogoji za zasedbo delovnega mesta - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - zavrnitev tožbe
Prosilka zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, katerega edini družbenik je Republika Slovenija.
Prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa bi onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe namreč pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.
Javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil posledično imenovan izbrani kandidat, pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov
V razmerju do ZDIJZ je ZTFI specialnejši predpis, ki v konkretnem primeru onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do zahtevanih informacij iz spisov prekrškovnega postopka po določbah Zakona o prekrških.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izdatki za pravne storitve ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne predstavljajo podatkov iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti tožnika, zato gre za informacije javnega značaja. Za takšne informacije pa ne bi šlo v primeru, če bi tožnik na primer opravljal storitve pravnega svetovanja kot svojo osnovno dejavnost.
Odvisne družbe tožnika namreč poslujejo po pravu države sedeža, zato uporaba ZDIJZ, ki v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov velja na območju Republike Slovenije, pomeni kolizijo domačega in tujega prava. Uporaba ZDIJZ ni izključena, če bi ta zakon predvidel navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Vendar pa tožena stranka teh okoliščin ni ugotavljala, zaradi česar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi o tem odločilnem dejstvu
informacije javnega značaja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZPP člen 213, 318. ZUP člen 130, 130/1.
nesklepčnost tožbe - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - notranje delovanje oziroma dejavnost organa
Tožeča stranka s tožbenim predlogom za vpogled v celoten dokument zahteva nekaj, o čemer ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti zgolj z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (smiselno tako četrti odstavek 318. člena ZPP), saj je v tožbenem predlogu spremenila obvezno sestavino zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjena dva pogoja. Za izpolnitev drugega pogoja, ali bi razkritje podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zadošča že ogrožanje procesa odločanja. V konkretnem primeru notranji posvetovalni postopek pri organu, zato je navedena izjema podana. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morali biti zapisniki in seje z internimi akti predpisani kot tajni, to niti ni zahtevan pogoj navedene izjeme.
ZUS-1 člen 28. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZInfP člen 10, 10/4.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - prepozna tožba - zavrženje tožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Postopki v upravnem sporu zoper odločbo, ki jo izda Informacijski pooblaščenec, so nujni in prednostni, zato na podlagi drugega odstavka 83. člena v zvezi z 9. točko tretjega odstavka 83. člena ZS procesni rok za vložitev tožbe v obravnavani zadevi teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
Tožnica je prejela izpodbijano odločbo 18. 7. 2022, zato je tožba, vložena 12. 9. 2022, prepozna.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki - podatki o porabi javnih sredstev - zloraba pravice
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so elementi, ki kažejo na zlorabo pravice, pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost ipd. ter da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na primer z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd., v obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da gre pri izplačilih delovne uspešnosti iz sredstev, pridobljenih na trgu, za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, torej so podatki, ki so predmet zahteve prosilca, absolutno javni podatki in kot taki prosto dostopni javnosti.
Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur.
Prosilec je podal eno zahtevo, iz same zahteve pa ni razvidno, da bi bila šikanoznega značaja. To, če je po navedbah tožeče stranke dokumentacija, ki jo želi prosilec videti, obsežna, še ne pomeni, da je zahtevek prosilca šikanoznega značaja, na šikanozen značaj pa tudi ni mogoče sklepati iz razloga, ker se zahteva nanaša tudi na konkretno javno uslužbenko.
Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno trditvijo, da če javni zavod neko dejavnost financira iz tržne dejavnosti, da potem podatki v zvezi s to dejavnostjo ne morejo biti predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb, sredstva, namenjena opravljanju javnih služb pa so brez dvoma del javne porabe. Po presoji sodišča so torej tudi tista sredstva tožeče stranke, ki so pridobljena s prodajo blaga in storitev na trgu, javna sredstva in torej tudi ravnanje s temi sredstvi je podvrženo dostopu do informacij javnega značaja in so ta sredstva lahko predmet zahteve po ZDIJZ.
Šesti odstavek 38. člena ZSPJS določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Torej so ti podatki javni na dveh pravnih podlagah, tako na podlagi ZDIJZ kot na podlagi ZSPJS.
ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7. ZMat člen 56.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
informacija javnega značaja - stroški posredovanja informacij
ZDIJZ določa dolžnost obveščanja stranke o zaračunavanju stroškov v vseh primerih, ko ima organ namen zaračunati stroške dostopa do informacije javnega značaja. Ta dolžnost v ZDIJZ ni omejena le na določene primere, zato mora organ, ne glede na to, ali je posamezni prosilec v preteklosti že bil seznanjen, da organ v posameznih primerih zaračunava stroške dostopa do informacije javnega značaja, v vsakem posameznem novem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca opozoriti, da mu bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja, saj zaračunavanje stroškov ni obvezno v nobenem primeru.
dostop do informacij javnega značaja - davčna tajnost - poslovna skrivnost
Upravna postopka sta bila že zaključena, zato dostop do informacij ne more škodovati njuni izvedbi, zahtevani dokumenti ne ustrezajo pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot davčno tajnost, ker niso nosili oznake davčne tajnosti in jih prvostopenjski organ ni obdeloval za namene davčnega postopka, da bi na njihovi podlagi davčni organ odločil o davčni obveznosti, za poslovno skrivnost pa ne gre iz razlogov, ker so podatki po zakonu javni, če gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Dejstvo, da prvostopenjski organ v isti zadevi z isto številko po pravnomočnosti sklepa vodi tudi postopek nadzora izvršitve izdanega akta, ne pomeni, da je predhodni postopek ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivnih organizacij z določbami ZKUASP še v teku in zato ni mogoče slediti prvostopenjskemu organu, da bi razkrivanje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Tožena stranka je zavzela pravilno stališče, da dejstvo, da je prvostopenjski organ vodil tudi postopek izvršitve izrečenih ukrepov, ne pomeni, da je zaradi tega postopka treba zavrniti dostop do dokumentov tudi iz postopka ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivne organizacije z določbami ZKUASP.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti glede zahtevanih informacij sicer izpolnjen, vendar pa tretji odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, pri obeh presojenih postopkih pa je prvostopenjski organ tožeči stranki naložil odpravo kršitev, zato predmetna sklepa ne moreta predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona ne glede na to, da je tožeča stranka tudi te ugotovitve označila kot poslovno skrivnost.
Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni potrebno izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije.
Sodišče sicer meni, da je mogoče govoriti o davčni tajnosti, oziroma varovanju podatkov zaradi davčne tajnosti tudi pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, vendar le v primerih, ko je pri podatkih, ki naj bi bili davčna tajnost, nesporno izkazana povezanost med davčnim organom in drugim organom, kar pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Zahtevane informacije bi moral prvostopenjski organ kot davčno tajnost obravnavati, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti. Če gre za identične dokumente, ki jih je za svoje namene kasneje potreboval tudi FURS, Urad za intelektualno lastnino pa jih je potreboval v druge namene, pa ni dolžnost tožene stranke, da bi pri FURS opravljala poizvedbo.
ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZJN-3 člen 35, 35/2, 35/4.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - javno naročanje
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Sodišče sodi, da je odločitev organa, ki je tožnikovo ponovno zahtevo za posredovanje zahtevanega dokumenta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, utemeljena. Skladno s 4. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUP namreč organ zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek ni spremenila.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, kolikor tako informacijo ima. Ni pa organ informacije dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti.
informacije javnega značaja - informacijski pooblaščenec - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - izvedba dokaza z ogledom - zapisnik o ogledu
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica tožeče stranke, da se izjavi o ugotovitvah izvedenega ogleda „in camera“ po 11. členu ZInfP, posledično pa je tožena stranka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Gre za situacijo, ko je že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta spora, ne glede na to, da je o pravici do dostopa do istega dokumenta odločeno v dveh različnih upravnih aktih, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o tožbi zaradi načela ne bis in idem. O delu tožbe, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo torej ni dopustno ponovno odločati, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Tožena stranka je za oba dokumenta presodila ali bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in to ustrezno obrazložila glede na ugovore tožnice. Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so namreč predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSPJS člen 38, 38/6.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ - elektronska oblika
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožena stranka iz njenih lastnih izkušenj sklepa, da je možno podatke pridobiti na enostaven način, vendar pa v svoji odločbi ni obrazložila, kako naj bi na enostaven način bilo možno pridobiti zaprošene podatke, zato je v tem delu odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti. Po drugi strani pa je tožeča stranka v tožbi zelo natančno in obsežno obrazložila, zakaj zaprošenih podatkov ni mogoče pridobiti na enostaven način. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo odgovorila, kako bi po njenem mnenju bilo možno enostavno pridobiti zaprošene podatke, vendar pa navedbe v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe.
Če gre zgolj za priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze, to res ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, vendar le pod pogojem, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, v nasprotnem primeru pa glede na določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavezancu ni mogoče nalagati, da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki sicer nima.
Obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, saj je v šestem odstavku 38. člena ZSPJS določeno, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, dodatno podlago za posredovanje podatkov javnosti pa predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato ti osebni podatki niso varovani ter so že po odločitvi zakonodajalca med prosto dostopnimi informacijami javnega značaja.