informacija javnega značaja - začasna odredba - izvršljivost odločbe - upravni spor - vložitev tožbe
V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
V postopek bi bilo treba pritegniti tudi osebe, ki so sestavljale listine in dopise, z vsebino katerih se želi seznaniti prosilec za dostop do informacij javnega značaja. Upravni organ, ki tem osebam, v pravice katerih posega izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o zahtevi izjavijo, je zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev - dodatek na delovno uspešnost
Že 3. odstavek 6. člena ZDIJZ je zakonska podlaga za to, da se prosilcu sme dati podatek o delovni uspešnosti posameznega uslužbenca, saj je izrecno določeno, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev oziroma podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, delovna uspešnost pa je nedvomno podatek, ki izhaja iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje pa obstaja še ena pravna podlaga, na podlagi katere je stranka z interesom upravičena do podatka o delovni uspešnosti javnih uslužbencev, in to je 1. odstavek 38. člena ZSPJS.
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 237, 237/2, 237/2-7, 248, 248/1, 251, 251/1, 251/2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZInfP člen 2.
izrek odločbe drugostopnega organa - odprava prvostopnega upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka - dostop do informacij javnega značaja
V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločitvi oprla na 25. člen ZUP, pri tem pa je v izreku izpodbijane odločbe izostala navedba glede obligatorne odločitve o odpravi prvostopnega upravnega akta. V tolikšni meri pomanjkljivo oblikovan izrek onemogoča preizkus izpodbijane odločbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP člen 1, 2, 4, 6. URS 153, 153/4.
informacija javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - ime in priimek izvedenca
Zahtevana informacija (o imenu in priimku ocenjevalca in izvedenca) se očitno ne nanaša na porabo javnih sredstev, saj prosilka ni v svoji zahtevi, niti v pritožbi zoper prvostopno (delno zavrnilno) odločbo niti izrecno niti smiselno uveljavljala dostopa do podatkov o porabi javnih sredstev, niti ni svoje zahteve kakorkoli utemeljevala s trditvami, da gre za podatke o javnih uslužbencih. Ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) je dejavnost strokovne narave (lex artis), ki ni neposredno kakorkoli povezana z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
ZDIJZ člen 25, 25/2. ZASP člen 10, 11, 70, 70/2, 99. ZUP člen 8, 138, 138/1, 213, 213/1, 213/6. OZ člen 15, 18, 18/1.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorska pravica - prenos avtorske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izrek odločbe
V vsakem posamičnem primeru je treba natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki je bila v določenem elementu pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki.
ZInfP 1, 1/1, 2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214, 214/1, 214/1-1, 214/1-6, 255, 255/3.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - lastna vloga - molk organa - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, vloženih pri tožeči stranki, ni varovan namen zakonodajalca, t.j. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu 1. odstavka 1. člena ZInfP. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po ZVOP.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 254, 254/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
informacija javnega značaja - izvajanje javnopravnih nalog - tržna dejavnost - tožbena novota
Po interpretaciji pojma „delovno področje“ iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru bi določena zahteva za posredovanje informacij lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, če bi se ugotovilo, da je javni zavod sklenil nek posel na trgu za kapacitete, vire, sredstva, ki niso prosti v smislu v odločbi navedenih določb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
dostop do informacij javnega značaja - postopek z zahtevo za dostop - odločitev o stroških postopka - pritožbeni postopek - stvarna pristojnost
Nepravilna je utemeljitev Informacijskega pooblaščenca, da ni stvarno pristojen za odločanje o pritožbi glede stroškov, ker je zakonodajalec eksplicitno določil, v katerih primerih je dovoljena pritožba, o kateri je pristojen odločati Informacijski pooblaščenec (2. in 4. odst. 17. člena ZDIJZ). Stroški postopka po ZUP (ki se uporablja tudi v navedeni upravni zadevi, ker gre za upravni akt) so vedno vezani na postopek o določeni upravni stvari in so del odločbe o glavni stvari, lahko pa se o stroških postopka odloči s sklepom, vendar mora biti to v odločbi o glavni stvari navedeno.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 21, 21/2, 21/2-1. URS člen 23, 25. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-1. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - javni interes - stranka v postopku - aktivna legitimacija - obrazložitev odločbe
Tožniku ni mogoče odreči pravice, da kot organ oziroma zavezanec nastopa kot tožnik v tem upravnem sporu ter mu odreči aktivne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora, sicer ne bi imel dostopa do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva po določilih 23. in 25. člena Ustave RS.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 5, 6, 6/1. ZPP člen 150, 150/1, 150/2.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožena stranka bi pri svoji odločitvi morala upoštevati ne samo določila ZDIJZ, temveč prvenstveno določila ZPP kot specialnega predpisa. Po določilih ZDIJZ so informacije javnega značaja prosilcu prosto dostopne, v kolikor niso podane izjeme, določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, medtem ko je po določilu 150. člena ZPP pravica do pregleda in prepisovanja pravdnega spisa zagotovljena le strankam v postopku in drugim osebam, ki imajo upravičeno korist.
ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 7, 17, 17/4. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8, 7.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - državni organ - aktivna legitimacija - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - delni dostop
Tožniku ni mogoče odreči pravice, da kot zavezanec oziroma organ v smislu ZDIJZ nastopa kot tožnik v upravnem sporu, ter mu odreči aktivne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora, kar bi bilo po mnenju sodišča v nasprotju z določilom 3. odstavka 7. člena ZUS-1, ki ureja sodno varstvo v javnopravnih sporih.
Kar se tiče razkritja podatkov, ki bi škodovali izvedbi postopka, to so med drugimi tudi podatki iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa ni dopustno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, pač pa le do tistih informacij oziroma podatkov, ki se v takšnem dokumentu nahajajo in katerih razkritje bi lahko škodovalo izvedbi postopka. Dostop do preostalih delov dokumenta pa mora zavezani organ v skladu s 7. členom ZDIJZ odobriti, če lahko iz dokumenta brez škode za njegovo zaupnost izloči informacije, ki s to izjemo niso krite.
ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 2/2, 243, 244, 246. ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 6,6/1, 6/1-2. ZJS člen 60, 60/1, 60/3, 60/3-1. URS člen 23, 25. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - kapitalska družba - upravni spor - aktivna legitimacija
Tožnika je potrebno šteti kot osebo javnega prava in s tem kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja zlasti glede na akt ustanovitve tožnika kot bistveni element. Tožnik je bil namreč ustanovljen z določili ZPIZ-1, to je z javno-pravnim aktom, ki obravnava kapitalski sklad v določilih 243. do 248. člena ZPIZ-1.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - dokument iz kazenskega postopka - pravnomočno končan postopek
V postopku, ki se vodi na podlagi ZDIJZ, prosilec lahko dostopa do vseh tistih informacij javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi ne gre za izjemo po 6. in 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokument iz kazenskega postopka, ki je že pravnomočno končan in zato razkritje zahtevanih podatkov ne more škoditi izvedbi postopka. V zahtevanem dokumentu so izpolnjeni zakonski pogoji po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in sicer, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato mora organ v konkretnem primeru uporabiti institut delnega dostopa do zahtevanega dokumenta iz kazenskega spisa.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - davčna tajnost - test sorazmernosti
Tožena stranka bi v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do dostopa do zahtevane informacije morala izvesti tudi test sorazmernosti med ustavno pravico prizadete stranke in zakonsko zavarovanim interesom oziroma pravico tožnika do varovanja davčne tajnosti. Presoditi bi torej morala ali je z uresničitvijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja v interesu prosilca tudi v zadostni meri spoštovano varstvo davčne tajnosti kot sestavnega dela pravice do zasebnosti in integritete visokošolskih profesorjev v zvezi z zahtevanimi podatki.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/1, 6/1-1. ZUP člen 9, 44, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - potni nalog o službenem potovanju - udeležba prizadetih strank - kršitev pravil postopka - možnost sodelovanja stranke v postopku
Informacija, ki jo prosilka zahteva, so podatki s potnega naloga o službenem potovanju v tujino, ki se nanašajo na varnostnika kot javnega uslužbenca, zadolženega za osebno varovanje ministrice. Pri vprašanju, ali naj se potni nalog pokaže prosilki, so zato prizadeti tudi interesi ministrice, saj se zahtevani podatki (ne)posredno nanašajo tudi nanjo. Odločba tožene stranke torej vpliva tudi na pravice in pravne koristi ministrice.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba materialnega prava - neupoštevanje stališč sodišča
S tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu
Določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 se po ustaljeni sodni praksi nanaša le na primere, ko organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka nasprotuje odločbi instančnega organa.
Na podlagi 1. odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v pritožbenemu postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ.
dostop do informacij javnega značaja - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - FIHO - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - delni dostop
Na odločitev v zadevi ne vpliva namen prosilca za pridobitev informacije, ki ga zatrjujejo stranke. Pravnega interesa glede na določbe ZDIJZ prosilcu namreč ni treba izkazati.
Sodišče zavrača ugovor tožeče stranke, da bi bilo pri presoji zadeve potrebno upoštevati njen status kot ustanove z določenimi javnopravnimi posebnostmi. Tožeča stranka je namreč z zakonom ustanovljena fundacija, zaradi česar je uvrščena med osebe javnega prava, ki so po 1. členu ZDIJZ zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega razpolaga z javnimi sredstvi, poraba slednjih pa je v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ javna.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/2, 6/5. ZInfP člen 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - aktivna legitimacija - dokazno breme - dokument v nastajanju - izrek odločbe - določnost izreka
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacije javnega značaja ne uporablja.
Ob upoštevanju, da je dokazno breme za uveljavljanje izjem na organu, kajti organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na katero izmed zakonskih izjem (1. odstavek 6. člena ZDIJZ), bi sodišče v delu, ki se nanaša na zadevne štiri dokumente lahko sledilo utemeljitvi tožene stranke, vendar samo pod pogojem, če bi bile v izreku razmejitve med posameznimi odločitvami v zvezi z konkretnimi dokumenti dovolj določne, da bi sodišče v skladu z načelom pravne varnosti lahko v točno določenem delu zavrnilo tožbo, in če ne bi bilo nobenega dvoma o tem, ali gre v omenjenem delu obrazložitve izpodbijanega akta za iste dokumente, ki so navedeni v alinejah iz 1. točke izreka odločbe (1. in 6. odstavek 213. člena ZUP ter 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).