ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - osebni podatki - historični izpisek iz zemljiške knjige - seznam posestnikov
Z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.
Določilo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tožena stranka napačno uporabila, kajti po tem določilu se zahteva ne zavrne avtomatično, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Četudi ZDIJZ v obravnavanem določilu izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave RS) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - načelo sorazmernosti - motnje pri delovanju organa - delni dostop
Zakonodajalec je v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«, med tem ko je tožeča stranka uporabila nižji dokazni standard, da »je zelo verjetno« (v prvostopenjskem aktu) oziroma da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj (v tožbi). Iz materialno-pravnega vidika pa restriktivna razlaga izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati posebne pravne podlage za pridobitev informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - motnje pri delovanju organa - videonadzor - spor polne jurisdikcije
Tožeča stranka pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora pri vstopu v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko ugotovil njen sistem varovanja prostorov z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v njenih prostorih opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Sodišče je zato odločilo o prekritju podatkov v Pravilniku v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da gre za javne uslužbence, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava - nosilec javnih pooblastil - poslovna skrivnost - javni interes
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem tudi zavezanka za posredovanje informacij po ZDIJZ. Sicer ni ustanovljena z zakonom in njena ustanoviteljica ni Republika Slovenija, vendar prvo pravno ureditev tega področja pomeni Zakon o skupnosti študentov, ki je določil organiziranost študentske organizacije in pravila za njeno (ponovno) ustanovitev. Določil je, da bo ustanovljena, ko bodo predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki delujeta na univerzah v Ljubljani in v Mariboru, z dvotretjinsko večino sprejeli temeljni akt, ta akt pa je Študentska ustava.
Javni interes glede razkritja je podan, če so ogrožene take vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Zaradi zanimanja javnosti in medijev pa ni mogoče poseči v avtonomijo gospodarske družbe.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava
Kriteriji, pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe, so zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Te kriterije je treba kot celoto upoštevati pri presoji, ali je nek subjekt pravna oseba javnega prava.
pacientove pravice - dostop do informacij javnega značaja - obnova postopka - s sklepom končan postopek
Iz besedila prvega odstavka 260. člena ZUP izhaja, da je obnova postopka možna le v tistih primerih, ko se je postopek končal z odločbo, iz česar smiselno izhaja, da ni možna takrat, kadar se je postopek končal s sklepom. V obravnavnem primeru pa se je predhodni postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka.
ZInfP člen 2, 2/1. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 213, 213/1, 222, 237, 237/2, 237/2-3, 255, 255/1, 255/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - molk organa - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
Če organ druge stopnje odloča na podlagi molka organa po 3. odstavku 255. člena ZUP, ne more v izreku odločiti samo, da se pritožba zavrne, kakor je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak mora organ druge stopnje v izreku odločiti tudi o zahtevku stranke.
informacije javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - kriteriji za opredelitev osebe javnega prava
Ker ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, se štejejo za organe iz 1. člena ZDIJZ vse tiste osebe javnega prava, ki imajo ta status po splošnih pravilih upravnega prava.
Da se ugotovi, ali je nek subjekt oseba javnega prava, je treba uporabiti pravno teorijo, po stališču katere je treba pri presoji upoštevati način ustanovitve, namen delovanja ter način financiranja osebe ter izvrševanje javnih pooblastil in način pridobitve statusa člana pravne osebe.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237, 237/2, 237/2-3, 254. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - podatkovna baza - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka
Ogled in camera ne pomeni, da je s tem procesnim dejanjem izključeno načelo zaslišanja stranke oziroma možnost stranke, da se izreče o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so bistvene za odločitev. Iz določila 11. člena ZInfP namreč izhaja, da Informacijski pooblaščenec lahko opravi procesno dejanje brez prisotnosti prosilca, če je to potrebno, da se prosilcu prepreči dostop do zahtevane informacije pred izdajo odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - specialni predpis
Pri tehtanju, ali se lahko zapisnik pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist, je treba dati prednost specialnejšemu procesnemu zakonu, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Iz 150. člena ZPP torej posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen.
ZInfP člen 10, 10/3. ZDIJZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-2. ZUS-1 člen 28, 28/1, 32, 32/1. ZSPJS člen 38, 38/6. URS člen 23.
dostop do informacij javnega značaja - javni uslužbenci - plača javnega uslužbenca - upravni spor - rok za vložitev tožbe - odložitev izvršitve upravnega akta
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP pomeni izjemo glede na določbo 1. odstavka 32. člena ZUS-1, po kateri tožba ne ovira izvršitve upravnega akta. Zato v izreku izpodbijane odločbe postavljen rok 15 dni od prejema odločbe za izpolnitev obveznosti ni v skladu z določbo 3. odstavka 10. člena ZInfP in 1. odstavka 28. člena ZUS-1 ter pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave).
informacija javnega značaja - upravni postopek - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku - izrek odločbe
V predmetni zadevi se postopek začne na zahtevo stranke in upravni organ izda odločbo o zadevi, ki je predmet postopka, ne pa o nečem, kar se morda smiselno povezuje z zahtevo stranke. Tožena stranka je zato s samoiniciativno reinterpretacijo – glede na jasno stališče prizadete stranke v pritožbi, da ne zahteva kopije prijave, ampak vsebinsko pojasnilo prijave – kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 6. ZSkuS člen 3, 3/6, 5, 6, 7, 9.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - študentska organizacija - oseba javnega prava - nosilec javnih pooblastil
Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike so osebe javnega prava, zato so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2. ZSkuS člen 2, 3, 3/2, 3/4, 4, 9, 9/1, 9/1-1. ZR člen 51, 51/3. ZSŠP člen 2, 2/2.
informacija javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nosilec javnega pooblastila
Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 254, 254/1. ZDIJZ člen 15, 15/1.
dostop do informacij javnega značaja - magnetogram seje Vlade - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev drugostopne odločbe
Na podlagi določila 1. odstavka 254. člena ZUP v povezavi z 2. odstavkom 15. člena ZDIJZ se določbe ZUP, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Navedeno pomeni, da mora tudi odločitev drugostopnega organa, v konkretnem primeru tožene stranke, o pritožbi, zadostiti standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil 1. odstavka 214. člena ZUP.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3, 6/3-1, 6/3-2. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 40, 40/2. ZUP člen 214, 214/1, 252, 252/1, 254, 254/1.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zavrnitev dostopa
Sklicevanja bank na varovanje zaupnih podatkov strank ni mogoče povsem izenačiti s poslovno skrivnostjo, s katero se varuje konkurenčna prednost bank, saj gre že pomensko za dve različni dejanski situaciji.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče je vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katerega izhaja, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorsko delo - pravica do pregleda dokumentov
ZUP v 82. členu res daje strankam pravico ne samo pregledovati dokumente zadeve, ampak tudi na svoje stroške preslikati ali prepisati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Vendar pa ZInfP v 12. členu določa nekatere omejitve glede pravice do vpogleda v spis. V obravnavanem primeru je z izdajo te sodbe odločitev v upravnem postopku sicer postala pravnomočna, vendar pa to še vedno ne pomeni, da bi tožnik smel pridobiti kopijo arhitekturnega dela projektne dokumentacije, saj 2. odstavek 25. člena ZDIJZ takšnega načina dostopa do informacije ne omogoča. Iz besedila tega določila namreč izhaja, da je seznanitev s tako informacijo možna zgolj z vpogledom, ne pa s pridobitvijo fotokopije. 25. člen ZDIJZ je specialno določilo glede na 82. člen ZUP, saj pravico do vpogleda do določene mere omejuje in je v tem primeru treba upoštevati določilo ZDIJZ kot specialnejši predpis, ko gre za vprašanje, kolikšen je obseg pravice do vpogleda v spis.