dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.
ZDIJZ člen 13, 14, 18. ZUS-1 člen 32. ZUP člen 213.
dostop do informacij javnega značaja - vloga prosilca - molk organa - izrek odločbe - začasna odredba
Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP, kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev. Če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 30.
seznanitev z osebnimi podatki - pravica posameznika do seznanitve - vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice - zavrženje vloge
Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 6. 6. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-8, 7. ZPP člen 150.
dostop do informacij javnega značaja - dokument iz sodnega postopka - pravnomočno končan postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Zahteva za dostop do informacije javnega značaja se po določilih ZDIJZ nanaša tudi na tožbo ali pripravljalno vlogo stranke v sodnem postopku, v smislu 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek, že pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - razkritje revizijskega poročila
Zahtevano revizijsko poročilo ne predstavlja poslovne skrivnosti, saj nista podana ne subjektivni ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes - obstoj dokumenta
S tem, ko je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke namreč ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Tožnik v tožbi ne navaja prepričljivo, zakaj meni, da bi organ z zahtevanim dokumentom lahko razpolagal. Sodišče, prav tako kakor tožena stranka, za to ne vidi razumnega razloga. Tožnik tudi ni podal utemeljenega dvoma zakaj meni, da bi organ namenoma v nasprotju z obveznostjo iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Stranka z interesom je organizirana kot gospodarska družba po določbah ZGD-1 in je ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava. Zgolj lastniška struktura, iz katere izhaja, da je Republika Slovenija njen večinski lastnik in dejstvo, da je njena dejavnost v večji meri podvržena pravni regulaciji države kot druge gospodarske panoge, še nista zadostna pogoja, da bi se uvrščala med pravne osebe javnega prava. Navedena družba glede na navedeno ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ.
V določbah ZDIJZ ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države (ali samoupravnih lokalnih skupnosti).
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti, kot bi utegnilo izhajati iz 1. točke izreka, ali le v določenem delu, kot bi utegnilo izhajati iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede na delno zavrnitev prosilca bi bilo mogoče sklepati, da je pritožbo delno zavrnila, vendar iz izreka odločbe to ne izhaja. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa je razvidno, da je tožena stranka ocenila, da je pritožba utemeljena v celoti. Sodišče že iz navedenega razloga ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi in o tožbi odločiti po vsebini.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Uradni zaznamek, ki ga zahteva tožnik, je dokument, ki ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre zaradi varstva osebnih podatkov, ki jih dokument vsebuje, za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - razpolaganje z dokumnetacijo
Občina Mengeš je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale, kar izhaja iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Organ v času ustanovitve oziroma razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oziroma 1969. Svojo odločitev je tožena stranka pravilno oprla tudi Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi, ki določa, da se zazidalni načrti občin hranijo 30 let. Po poteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se nato zazidalni načrti po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva.
stranka v postopku - dostop do informacij javnega značaja - udeležba prizadetih strank
Po presoji sodišča je tožena stranka dejansko stanje glede pravnega statusa I. d.o.o. nepopolno ugotovila. Iz zahteve prosilca izhaja, da gre za že izbrisano družbo iz sodnega registra, tožena stranka pa v obrazložitvi ugotavlja, da se je stečajni postopek nad družbo končal s prodajo pravne osebe, kar bi pomenilo, da se ni končal z izbrisom iz sodnega registra. Za vodenje upravnega postopka je pravni status gospodarske družbe pomemben. V kolikor ta pravna oseba iz sodnega registra ni izbrisana, bi morala tožena stranka oceniti, ali izpodbijana odločba lahko vpliva na njene pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve tožene stranke pa ni razvidno, ali je tožena stranka gospodarsko družbo I. d.o.o. obvestila o njeni pravici iz 44. člena ZUP.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - osebe, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji
Zahtevani dokumenti so vsebovali tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - izjeme od odstopa do informacij javnega značaja
Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih, ki so poslovna skrivnost, označeno, da so poslovna skrivnost, ampak je določeno, da zanje tako določi družba s pisnim sklepom. Posledično je tožena stranka napačno uporabila pravila materialnega prava, v konkretnem primeru 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1.
To, da je v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ navedeno, da je poslovna skrivnost opredeljena v skladu z ZGD-1, še ne pomeni, da se lahko samo gospodarske družbe sklicujejo na poslovno skrivnost. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da je treba pri katerikoli pravni osebi v vsebinskem pogledu preveriti, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti tako, kot je le-ta definirana v prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ne glede na to, kateri subjekt je določen podatek določil za poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že predhodno odpravljen s pravnomočno sodbo, zaradi česar je sodišče na podlagi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Iz določila prvega odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da ima zavezanec zakonsko obveznost, da ustrezno posreduje zahtevani dokument, če zahtevani dokument ima, oziroma, če se dokument pri njem nahaja. Če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma, če se informacija pri njem ne nahaja, potem prosilec tudi nima pravice zahtevane informacije pridobiti.
Tožena stranka je razumno obrazložila, da nima nobenega dvoma, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki bi se sicer nahajala pri organu v smislu ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti ali le v določenem delu. Zato sodišče ponovno ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke in o tožbi odločiti po vsebini.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje pri delovanju organa - test javnega interesa - magnetogram seje vlade
Tožena stranka utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov iz dokumenta, ki ga uvršča med izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem z medijsko odmevnostjo. Sodišče pa se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja podatkov, ki predstavljajo izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na splošno 2. odstavek 6. člena ZDIJZ sicer predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme, opredeljene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, vendar je treba to določilo uporabiti le v resnično izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.
Javna varnost ali javno zdravje sta lahko dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti dovolj tehten razlog zgolj medijska odmevnost sama po sebi. Sodišče torej meni, da je javni interes glede razkritja podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pojem poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Pojem porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja. Poraba je le ena od oblik razpolaganja. Že sama jezikovna razlaga besede poraba pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje, za porabo pa gre le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena. Iz obravnavane zadeve pa ni mogoče sklepati, da bi šlo za tako trošenje javnih sredstev.