stranka v postopku - dostop do informacij javnega značaja - udeležba prizadetih strank
Po presoji sodišča je tožena stranka dejansko stanje glede pravnega statusa I. d.o.o. nepopolno ugotovila. Iz zahteve prosilca izhaja, da gre za že izbrisano družbo iz sodnega registra, tožena stranka pa v obrazložitvi ugotavlja, da se je stečajni postopek nad družbo končal s prodajo pravne osebe, kar bi pomenilo, da se ni končal z izbrisom iz sodnega registra. Za vodenje upravnega postopka je pravni status gospodarske družbe pomemben. V kolikor ta pravna oseba iz sodnega registra ni izbrisana, bi morala tožena stranka oceniti, ali izpodbijana odločba lahko vpliva na njene pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve tožene stranke pa ni razvidno, ali je tožena stranka gospodarsko družbo I. d.o.o. obvestila o njeni pravici iz 44. člena ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.
predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že predhodno odpravljen s pravnomočno sodbo, zaradi česar je sodišče na podlagi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje pri delovanju organa - test javnega interesa - magnetogram seje vlade
Tožena stranka utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov iz dokumenta, ki ga uvršča med izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem z medijsko odmevnostjo. Sodišče pa se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja podatkov, ki predstavljajo izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na splošno 2. odstavek 6. člena ZDIJZ sicer predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme, opredeljene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, vendar je treba to določilo uporabiti le v resnično izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.
Javna varnost ali javno zdravje sta lahko dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti dovolj tehten razlog zgolj medijska odmevnost sama po sebi. Sodišče torej meni, da je javni interes glede razkritja podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Iz določila prvega odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da ima zavezanec zakonsko obveznost, da ustrezno posreduje zahtevani dokument, če zahtevani dokument ima, oziroma, če se dokument pri njem nahaja. Če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma, če se informacija pri njem ne nahaja, potem prosilec tudi nima pravice zahtevane informacije pridobiti.
Tožena stranka je razumno obrazložila, da nima nobenega dvoma, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki bi se sicer nahajala pri organu v smislu ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti ali le v določenem delu. Zato sodišče ponovno ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke in o tožbi odločiti po vsebini.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pojem poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Pojem porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja. Poraba je le ena od oblik razpolaganja. Že sama jezikovna razlaga besede poraba pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje, za porabo pa gre le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena. Iz obravnavane zadeve pa ni mogoče sklepati, da bi šlo za tako trošenje javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta - zemljiška knjiga - zbirka listin - javnost zbirke listin
Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja, je ta, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če tak dokument ne obstaja oz. zavezanec z njim ne razpolaga, ga prosilcu ne more pokazati.
Iz tožničinega zahtevka izrecno ne izhaja, da bi svoj zahtevek oprla na določila ZZK-1, res pa je, da tudi ne izhaja, da bi ga oprla na ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti, na katero pravno podlago tožnica opira svoj zahtevek.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - prizadeta stranka v stečaju - vročanje poziva na udeležbo v postopku stečajnemu upravitelju - upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Izpodbijana odločba je bila toženi stranki izdana, z njo so ji bile naložene določene obveznosti, kar vsekakor pomeni, da pravni interes za vodenje upravnega spora izkazuje. Izpodbijana odločba ji je bila vročena, s pravnim poukom je bila poučena o pravici do pritožbe. Svoje interese pa varuje tudi s tem, ker bi v primeru, da odločba ne bi bila zakonita, tvegala odškodninsko ali prekrškovno odgovornost zaradi (morebitnega) nezakonitega razkritja zaupnih podatkov. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne varuje svojih koristi temveč korist gospodarske družbe v C. v stečaju.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so podatki, ki se nanašajo na gospodarsko družbo C. - v stečaju. Pri vprašanju, ali naj se dokumenti pokažejo prosilcu, so nedvomno prizadete tudi koristi navedene gospodarske družbe. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bil v postopku udeležen tudi ponudnik C. - v stečaju.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Za odločanje v zadevi ni pomemben status ustanovitelja gospodarske družbe, temveč njen status. Ustanovljena je kot gospodarska družba zasebnega prava in to s pogodbo. To pa je tudi eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb zasebnega prava. Opravlja tržno dejavnost, zato za odločitev ni pomembna okoliščina, da gospodarska družba oskrbuje več kot 90 % potreb po ogrevani toploti v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. To dejstvo namreč samo po sebi ne pomeni, da opravlja dejavnost javnega pomena. V določbah ZDIJZ tudi ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, za subjekte, ki upravljajo posebne vrste dejavnosti, ki so v širšem javnem interesu, in podobno.
ZUP člen 128, 247, 279, 279/1, 279/1-4. ZDIJZ člen 12.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj zahteve - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.
ZDIJZ člen 15, 22, 22/2, 31. ZUP člen 3, 3/3, 9. ZUS-1 člen 2.
dostop do informacij javnega značaja - akt v obliki dopisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - izvajalec javne službe varstva potrošnikov
V 31. členu ZDIJZ sicer res piše, da je zoper odločbo pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, vendar pa to še ne pomeni, da ni mogoče začeti upravnega spora tudi zoper prvostopenjski akt. Iz 31. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, to pa je v konkretnem primeru ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (2. člena ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba zoper zavrnilni akt prvostopenjskega organa in v tem primeru se je s prvostopenjskim aktom poseglo v pravni položaj tožeče stranke.
Prvostopenjski akt je bil v obravnavani zadevi izdan v obliki dopisa, saj je prvostopenjski organ z dopisom odgovoril tožeči stranki, da ne bo ugodil njeni zahtevi po posredovanju določene dokumentacije. Ta dopis ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi sestavnimi deli upravne odločbe v smislu tretjega odstavka 210. člena ZUP.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - izpodbijanje odpravljene prvostopenjske odločbe - zavrženje tožbe
Ker je prvostopenjska odločba že odpravljena, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka glede njenega izpodbijanja, temveč le glede drugostopenjske odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - obrazložitev odločbe
Po določbi drugega odstavka 268. člena ZUP mora organ svoje preudarke, ki so ga vodili k odločitvi o obnovi postopka po uradni dolžnosti določno, opredeljeno in konkretno navesti v obrazložitvi glede na relevantne in dejanske in pravne okoliščine konkretnega primera. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 6. 1. 2009. Prav tako se med listinami upravnega spisa ne nahaja niti zapis izjave direktorja v medijih z dne 10. 3. 2011, na katerega se tožena stranka uvodoma sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je moralo obstajati že v času prvega odločanja pa ga v postopku ni bilo mogoče navesti ali ugotoviti oziroma uporabiti. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa organ oziroma stranka zanj nista vedela ali ga nista imela možnosti uporabiti. Če stranka ali organ ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju - osebna privolitev posameznika - delni dostop
Pravna podlaga za posredovanje podatkov v konkretnem primeru sta ZDIJZ in ZUP in ni potrebno, da bi nek specialni zakon izrecno določal, da se v zvezi s postopki, katere je sprožila prizadeta stranka, vsi osebni podatki vlagatelja zahtevka lahko posredujejo javnosti oziroma zainteresiranim osebam.
Odločitev o posredovanju zahtevanih dokumentov po ZDIJZ mora biti znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ga je treba upoštevati v povezavi z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevati je treba test praktične konkordance (3. odstavek 15. člena URS), kadar gre za kolizijo varstva ustavne pravice do varstva osebnih podatkov prizadete stranke (1. odstavek 38. člena Ustave) in ustavne pravice do dostopa do informacije javnega značaja druge prizadete stranke v tem upravnem sporu, to je prosilca za dostop do informacije javnega značaja (2. odstavek 39. člena URS). „Kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov“ iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ bi bila torej podana, če pristojni organ ne bi opravil ali ne bi pravilno opravil testa praktične konkordance oziroma tehtanja obeh omenjenih pravic tako, da se obseg varovanja vsake od obeh pravic zmanjša sorazmerno in le v obsegu, ki je nujno potreben, znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kajti „poseg“ v pravico do varstva osebnih podatkov še ne pomeni, da je podana „kršitev“ te pravice.
Zaradi privolitve prizadete stranke test praktične konkordance v konkretnem primeru ne more pripeljati do drugačnega sklepa, do kakršnega je prišla tožena stranka, ki je prekrila določene osebne podatke v zahtevanih dokumentih, za ostale informacije na zahtevanih dokumentih pa odločba nalaga njihovo razkritje. Z izpodbijano odločitvijo je prosilec prišel do zahtevanih dokumentov brez osebnih podatkov prizadete stranke in mu je bila v tem okviru zagotovljena ustavna pravica do dostopa do informacije javnega značaja, prizadeti stranki pa je bila s prekritjem osebnih podatkov zavarovana pravica do varstva osebnih podatkov ob upoštevanju njegove volje, izražene v upravnem postopku in po prejemu izpodbijane odločbe. V obe pravici je bilo torej sorazmerno poseženo, zato z izpodbijanim aktom ni podana kršitev varstva osebnih podatkov.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - študentska organizacija - molk organa prve stopnje - prvostopenjski akt v obliki dopisa
Zakonodajalec je institut molka organa vsebinsko vezal na izostanek odločitve pristojnega organa o zahtevku stranke oziroma vlagatelja zahtevka, ne pa na poimenovanje vsebinske odločitve z nazivom „odločba“.
Iz izpodbijane odločbe, kot tudi iz podatkov predloženega upravnega spisa, izhaja, da je prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na tožečo stranko priporočeno po pošti, tožeča stranka pa je njegovo zahtevo zavrnila v pisni obliki, v obliki dopisa. Vendar pa ima ta dopis značaj zavrnilnega akta, ne glede na to, da ni poimenovan in označen kot odločba, niti ne vsebuje vseh elementov, ki jih ZUP z določili 210. in 212. do 216. člena določa kot obligatorne sestavne dele odločbe. Poleg tega je prosilec, po tem, ko je s strani organa prejel zavrnilni odgovor na toženo stranko naslovil „Pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja“. Zato v konkretnem primeru ni mogoče slediti stališču tožene stranke, da gre za molk prvostopenjskega organa v smislu izostanka njegove odločitve o zahtevku prosilca.
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatek v zvezi s sodnim postopkom - podatek v zvezi z zakonskim sporom - javnost sojenja - izjema od javnosti sojenja - varstvo osebnih podatkov
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-11, 6/3. Opomba (1) : Gre za izjemo, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegove razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna naročila - pravno svetovanje na področju javnega naročanja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - poslovna skrivnost
Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neposredno ščiti organ, torej zavezanca za odstop do informacije javnega značaja, ne pa pogodbenega partnerja od zavezanca (t. j. zunanjega svetovalca), zato to izjemo bistveno težje lahko uspešno uveljavlja pogodbeni partner zavezanca, kot pa sam zavezanec.
S tem ko odvetniška družba stopi v poslovno razmerje z javno-pravnim subjektov v zvezi z svetovanjem za zakonito izvrševanje pristojnosti, ki jih ima javno-pravni subjekt po zakonu in podzakonskih predpisih, po samem zakonu sprejme določeno omejitev pričakovane zasebnosti poslovanja, saj je po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevani podatek informacija javnega značaja, če gre za podatek o porabi javnih sredstev, brez da bi bilo potrebno tehtanje javnega interesa za razkritje z interesom druge osebe (v tem primeru poslovnega partnerja javno-pravnega subjekta) za omejitev dostopa do informacije javnega značaja zaradi varstva poslovnih skrivnosti po ZGD-1. Ker je tak podatek že po zakonu javen, izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev in s tem tudi ne test javne koristi oziroma načela sorazmernosti.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. ZTP člen 11, 21, 21a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - sprememba tajnosti - stvarna pristojnost
Prosilec je svojo zahtevo za umik stopnje tajnosti naslovil na Državni zbor Republike Slovenije, o njegovi zahtevi pa je nato odločala Vlada Republike Slovenije. Takšen potek postopka pa ni pravilen. Če namreč predstojnik organa v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, oceni, da je treba v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na podatek, ki je določen kot tajen, presoditi o upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje, poseduje predlog vladi. Vlada nato odloča po postopku, ki je urejen v nadaljnjih določbah 21.a člena ZTP.