ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - pravni status prosilca - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - pravni interes prosilca
Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča.
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V kolikor so zahtevane informacije poslovna skrivnost, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Iz določila tega člena ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek opredeljen kot poslovna skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - seznam posestnikov - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
V postopku po ZDIJZ se ugotavlja le, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ali ne. Ni pa presoja tožene stranke uperjena v ugotavljanje okoliščin, zakaj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga oziroma, zakaj bi z njim moral razpolagati. Po presoji sodišča je pravilna ugotovitev tožene stranke, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Zato dostopa do teh dokumentov ne more odobriti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - podatek o parceli v katastrski občini
Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - izobraževanje v lastnem interesu
Podatek o udeležbi javne uslužbenke na izpitu predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage, saj se izobražuje v lastnem interesu in s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti - poslovanje odvetnikov
Zahtevo tožeče stranke je bilo potrebno zavrniti zaradi varovanja davčne tajnosti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
dostop do informacij javnega značaja - način dostopa do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - osnutek dokumenta
Informacija, kot jo je zahtevala stranka z interesom, v zemljiški knjigi, evidencah GURS in informacijskem sistemu prostorskih podatkov tožeče stranke javnosti ni dostopna na način, ki bi omogočal ugotovitev, katere vse nepremičnine so v lasti določenega subjekta. Te evidence ne omogočajo pridobivanja podatkov po lastnikih. Irelevantna je tožbena navedba, da ZDIJZ ne predvideva dostop do informacije na način, kot ga izbere posameznik. Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le-to, ali zavezanec z dokumentacijo razpolaga ter v primeru, če razpolaga, ali je podana katera od izjem.
Iz načina, kako je v ZDIJZ opredeljena izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je nedvoumno razvidno, da so tudi osnutki dokumentov informacije javnega značaja, le da pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.
ZDIJZ člen 13, 14, 18. ZUS-1 člen 32. ZUP člen 213.
dostop do informacij javnega značaja - vloga prosilca - molk organa - izrek odločbe - začasna odredba
Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP, kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev. Če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 30.
seznanitev z osebnimi podatki - pravica posameznika do seznanitve - vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice - zavrženje vloge
Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 6. 6. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - razkritje revizijskega poročila
Zahtevano revizijsko poročilo ne predstavlja poslovne skrivnosti, saj nista podana ne subjektivni ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-8, 7. ZPP člen 150.
dostop do informacij javnega značaja - dokument iz sodnega postopka - pravnomočno končan postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa
Zahteva za dostop do informacije javnega značaja se po določilih ZDIJZ nanaša tudi na tožbo ali pripravljalno vlogo stranke v sodnem postopku, v smislu 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je bil v predmetni zadevi upravni spor, na katerega se je nanašal zahtevani podatek, že pravnomočno končan v času podaje zahteve in izdaje izpodbijane odločbe, tožeča stranka pa ni uveljavljala niti v prvostopenjskem aktu niti v tožbi, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi sodnega postopka, je imela tožena stranka zakonito podlago za odločitev v izreku izpodbijanega akta.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes - obstoj dokumenta
S tem, ko je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke namreč ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Tožnik v tožbi ne navaja prepričljivo, zakaj meni, da bi organ z zahtevanim dokumentom lahko razpolagal. Sodišče, prav tako kakor tožena stranka, za to ne vidi razumnega razloga. Tožnik tudi ni podal utemeljenega dvoma zakaj meni, da bi organ namenoma v nasprotju z obveznostjo iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Stranka z interesom je organizirana kot gospodarska družba po določbah ZGD-1 in je ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava. Zgolj lastniška struktura, iz katere izhaja, da je Republika Slovenija njen večinski lastnik in dejstvo, da je njena dejavnost v večji meri podvržena pravni regulaciji države kot druge gospodarske panoge, še nista zadostna pogoja, da bi se uvrščala med pravne osebe javnega prava. Navedena družba glede na navedeno ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ.
V določbah ZDIJZ ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države (ali samoupravnih lokalnih skupnosti).
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti, kot bi utegnilo izhajati iz 1. točke izreka, ali le v določenem delu, kot bi utegnilo izhajati iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede na delno zavrnitev prosilca bi bilo mogoče sklepati, da je pritožbo delno zavrnila, vendar iz izreka odločbe to ne izhaja. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa je razvidno, da je tožena stranka ocenila, da je pritožba utemeljena v celoti. Sodišče že iz navedenega razloga ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi in o tožbi odločiti po vsebini.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Uradni zaznamek, ki ga zahteva tožnik, je dokument, ki ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre zaradi varstva osebnih podatkov, ki jih dokument vsebuje, za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - razpolaganje z dokumnetacijo
Občina Mengeš je nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale, kar izhaja iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Organ v času ustanovitve oziroma razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oziroma 1969. Svojo odločitev je tožena stranka pravilno oprla tudi Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi, ki določa, da se zazidalni načrti občin hranijo 30 let. Po poteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se nato zazidalni načrti po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva.