ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje - podatki o porabi javnih sredstev - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na javnem naročilu. Prav tako tudi takšnega dokumenta v zvezi s porabo javnih sredstev ne predstavlja razporeditev sredstev med podizvajalce.
Iz Meril razpisne dokumentacije tega javnega naročila izhaja, da je edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Sodišče ugotavlja, da je bil podatek o skupni končni ponudbeni ceni izbranega ponudnika oziroma o končni skupni rekapitulaciji kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika tožniku posredovan.
Tožnik je v svoji zahtevi zahteval „fotokopijo kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika“, ne pa podatkov o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki se po določbi točke 16.5 razpisne dokumentacije ne morejo določiti za poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - predkazenski postopek - dolžnost razkritja informacij - škodovanje izvedbi sodnega postopka
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v tej določbi ZDIJZ, je namreč širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako tudi po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Če je bil obravnavani dokument najprej sestavljen, pozneje - po njegovi sestavi pa s strani NPU pridobljen zaradi potreb predkazenskega postopka, je torej od pridobitve dalje bil izpolnjen eden od obeh pogojev za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov - obrazložitev odločbe
Določilo 488. člena ZTFI predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ. Iz tega določila izhaja, da so zaupne prav vse informacije, razen tistih, ki so izrecno dostopne po tem zakonu ali kakšnem drugem zakonu. ZTFI pa določa v različnih določilih, kaj je javno dostopno.
dostop do informacij javnega značaja - stranka z interesom - pravni interes - osebni podatki
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da prvostopenjski organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, da prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, pri čemer gre pri kupcih za take subjekte, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 62, 237, 237/2, 237/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - jezik postopka - jezik pisanj - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru je del dokumentacije, ki je bila uporabljena za ugotavljanje dejanskega stanja v tem postopku, v tujem jeziku. V posledici tega tožena stranka ni mogla v celoti in popolnoma ugotoviti dejansko stanje zadeve, zato ostaja sporno vprašanje obsega prenosa materialne avtorske pravice na zahtevani študiji na stranko z interesom. Kršitev pravil o uporabi jezika v postopku pa predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZDIJZ člen 6,6/1, 6/1-7, 6/1-9, 6/2. ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
V obravnavani zadevi je sporno, ali dokument Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016) ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja zato, ker bi bila z njegovim razkritjem škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani ter ali je zahtevani dokument še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu ter bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Tožnik škode, ki bi bila storjena izvedbi tega postopka v primeru javne dostopnosti spornega dokumenta, ni konkretiziral. Niti ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev javnosti s spornim dokumentom, povzročila zastoj v postopku celovite presoje vpliva na okolje. Prav tako tožnik ni uspel izkazati, da bi bila z razkritjem spornega dokumenta škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje, večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani.
Podana ni niti izjema pa 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sam sporni dokument je zaključen ter kot tak ni (več) v postopku izdelave in posvetovanja v organu, saj je bil tudi že posredovan izven organa.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/3. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2(c). ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - varstvo okolja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodelovanje javnosti
Strokovne organizacije, ki lahko nadzirajo javne politike (t.i. „watchdogs“), imajo poseben vpliv na uresničevanje omenjenih ciljev, ki so deklarirani v uvodni izjavi št. 1 ter v členu 1(b) Direktive 2003/4, kjer je izrecno poudarjena svobodna izmenjava mnenj, učinkovita udeležba javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah, „najširša“ in „sistematična razpoložljivost“ in razširjanje informacij o okolju.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - delni dostop - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - predkazenski postopek
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v ZDIJZ, je širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
Ker je NPU kot pristojni strokovni organ v dopisu ocenil, da bi razkritje spornega poročila škodovalo predkazenskemu postopku, ki je v teku, je po presoji sodišča izpolnjena izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZSDH-1 člen 6. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/2, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - test javnega interesa - Slovenski državni holding (SDH) - zvočni zapis seje
Vodenje dela in poslovanja organa, vključno z upravljanjem državnih kapitalskih naložb, predstavlja izjemno pomembno javno funkcijo in je zato v javnem interesu, da se razkrijejo razlogi, utemeljitve, način in okoliščine oziroma celoten proces odločanja nadzornega sveta organa o menjavi uprave organa na predmetni sporni seji. Določba 6. člena ZSDH-1 sicer predvideva tudi izdelovanje prepisov zvočnih zapisov sej nadzornega sveta in uprave tožnika, ki pa ga tožnik za predmetno sejo nadzornega sveta v času izdaje izpodbijane odločbe nesporno ni imel. Tako tudi sodišče sodi, da je edini ekvivalent za dosego pravice do obveščenosti javnosti zvočni zapis te seje.
ZMed člen 45, 45/1, 45/9, 45/10. ZDIJZ člen 4, 4/1, 5a, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed je vedno omejen na na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ. IP je v obravnavnem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ.
Sodišče pa nima nobene podlage za dvom, da tožena stranka na ogledu zadeve, ko je vpogledala v spis pri organu, in ko ni zasledila nobenega dokumenta, ki bi se nanašal na konkretnega zavezanca, ni ravnala s potrebno skrbnostjo in doslednostjo oziroma da je dejstva zmotno ali malomarno ugotovila.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - zadržanje izvršitve odločbe
Izvršitev odločbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zadrži zgolj tožba, vložena s strani organov, ne pa tožba, vložena s strani drugih udeležencev postopka. Sodišče je iz tega razloga ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, ker je izhajalo iz stališča, da ko so sporni podatki enkrat razkriti, se prejšnjega stanja ne da več vzpostaviti. S tem, ko je sodišče zadržalo izvršitev izpodbijanega akta, pomeni, da do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu drugostopenjski akt ne učinkuje. To pa pomeni, da do pravnomočnosti ostaja v veljavi prvostopenjski akt.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe - pravna oseba
Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.
ZGD-1 člen 39, 40. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje
Tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavnem primeru za razkritje podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Tožnik namreč ni predložil nobenega pisnega sklepa, ki bi bil pravočasno izdan že pred vložitvijo predmetne zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katerim bi se šteli podatki, katerih razkritje z izpodbijano odločbo dovoljuje tožena stranka, za tožnikovo poslovno skrivnost.
Tožnik v tožbi argumentirano ne pojasni, kako bi bilo z razkritjem predmetnih podatkov mogoče ugotoviti podrobnosti njegovega tehnološkega procesa oziroma kako bi bilo poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti oziroma kako bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja predmetne podatke sploh lahko uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
ZGD člen 39, 39/1, 39/3. ZDIJZ člen 5a, 5a/2, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - objektivni kriterij - test javnega interesa - javni interes
Drugostopenjski organ ni presojal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Test javnega javnega interesa ni isto kot presoja, ali je nek podatek po zakonu javen oziroma ali gre za podatek o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V prvostopenjski odločbi prvostopenjski organ tudi ni ugotavljal, ali je podana ta izjema iz 3. odst. 6. člena ZDIJZ, torej ali gre pri zahtevani dokumentaciji, ki se nanaša na zapisnike in dnevne rede sej Usmerjevalnega odbora, za tako informacijo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev.
ZVO-1 člen 3, 3(2), 6, 6/3, 13, 13/1. ZDIJZ člen 4. ZGD člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - okoljski podatki - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javni zavod - javna služba
Javnost ima pravico do udeležbe pri odločanju že v začetnih fazah odločanja, ko so še vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje. Tožnik zato nima prav, ko zatrjuje, da bi izdelava omenjenih raziskav oziroma študij morala biti izrecno (taksativno) navedena kot javno-pravna naloga tožeče stranke in da bi šele pod tem pogojem zahtevani podatki spadali v okvir informacije javnega značaja. Takšna konkretizacija javne službe v ZVO-1 za potrebe urejanja dostopa do informacije javnega značaja ni potrebna.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - predkazenski postopek - razkritje podatkov
Tožena stranka je pravilno ocenila, da se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka in da v konkretnem primeru ne gre za primer, pri katerem bi bilo treba zahtevano revizijsko poročilo razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Pravilno je ocenila, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona in bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.
dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - dolžnost organa
Tožeča stranka pri ponovni zahtevi ni postavila bistveno drugačnih vprašanj, kot v prvotni zahtevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče meni, da je treba obravnavati izpodbijani odgovor prvostopenjskega organa smiselno kot sklep o zavrženju zahteve iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, čeprav nima vseh formalnih sestavin takega sklepa. Gre namreč za to, da tožeča stranka z zahtevo, ki je predmet tega postopka, zahteva nekaj, o čemer je že bilo pravnomočno odločeno, kar pa je v smislu 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP razlog za zavrženje take zahteve.
Dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je namreč zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 za poimensko določeno srednjo šolo na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 34 minut časa. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS iz prej citirane sodbe torej tudi v tem primeru enako velja, da če tožeči stranki tak dokument ne sme biti dostopen, potem ne sme biti dostopen niti kateremukoli prosilcu, ki bi se nanjo obrnil kot prosilec po ZDIJZ.