ZSReg člen 7. ZPRS-1 člen 22. ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja člen 3.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so sicer res javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, kot pravilno ugotavlja tožnica v tožbi, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Posredovanje imen in priimkov hkrati z njihovimi naslovi bi bilo tako v nasprotju z navedenimi določili. Če bi prvostopenjski organ posameznemu prosilcu zagotovil podatke o naslovih prebivališč vseh fizičnih oseb iz poslovnega registra - družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora - bi mu s tem omogočil dostop do vseh podatkov o navedenih fizičnih osebah brez sicer zahtevane kombinacije podatkov.
Tudi če bo stranka z interesom A. d.o.o. omogočila na svoji aplikaciji ... vpogled tako, kot določa zakonodaja glede vpogleda v poslovni register, pa ni dopustno, da pa bi sama pridobivala od AJPES-a podatke na način, ki ga oba zakona ne omogočata.
dostop do informacij javnega značaja - zavrženje vloge - odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je moral tožnikovo zahtevo zavreči. V postopku po ZDIJZ se lahko ugotavlja le to, ali dokumenti pri zavezancu obstajajo v materializirani obliki. V tem postopku se ne more ugotavljati, ali organ neupravičeno ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Toženka bi morala dokazno ovrednititi obravnavano zahtevo prosilca v povezavi z njegovimi drugimi ravnanji, ki izhajajo iz navedb tožnika v postopku, in podati dokazno oceno, ali je na tej podlagi mogoče razbrati prosilčev očitno šikanozni namen, ob upoštevanju restriktivne razlage določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Pri tem bi morala tudi dokazno ovrednotiti navedbo tožnika, da je prosilec zahteval podatke o B.B. po tem, ko je prejel odločbo, s katero mu je ta kot uradna oseba, pooblaščena za dostop do informacij javnega značaja, zavrnila njegovo zahtevo za dostop do podatkov o državnem tožilcu E.E. Vendar pa toženka v izpodbijani odločbi tega ni storila, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Organ mora v primeru ugotavljanja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju izvesti t.i. škodni test. Oba organa sta to storila ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člen ZGD-1 in za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem pogoju in hkrati za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj oziroma neobstoj prevladujočega interesa javnosti za razkritje varovanih podatkov in ali gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - sponzorski pravni posli - donatorski pravni posli - informacija javnega značaja
Zahteva prosilke se v konkretnem primeru nanaša na razkritje sponzorskih in donatorskih pogodb v obliki blaga in storitev, ki so bile v letu 2012-2014 dane političnim strankam, novinarjem – medijskim hišam in javnim uslužbencem. Po presoji sodišča je tožena stranka v ponovljenem postopku v celoti sledila napotkom sodišča in v zadostni meri opredelila in dovolj obrazložila kriterije, ki so bili pravno odločilni za presojo, ali ima nek pravni posel učinke sponzorstva oziroma donatorstva.
Ker je namen ZDIJZ povečati oziroma zagotoviti čim večjo obveščenost javnosti o delovanju zavezancev in se tudi izjeme od dostopa ne razlagajo široko, je pomemben del dokaznega bremena v takih primerih tudi na zavezancih, da dokažejo, da ni šlo za sponzorske ali donatorske posle, ter da so bili upravičenci do testnih naprav in impulzov izbrani brez kriterijev, ki bi jih bilo mogoče povezati s sponzorskimi ali donatorskimi cilji.
dostop do informacij javnega značaja - ponovljen postopek - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - pravno mnenje
Sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da pri ponovnem odločanju v zadevi tožena stranka ni upoštevala pravnega mnenja Upravnega sodišča RS. Prav tako pa ni upoštevala stališč sodišča, ki se tičejo postopka. Tožena stranka zgolj ponavlja svoje argumente za sprejeto materialno pravno stališče. Vendar je glede pravilnosti uporabe materialnega prava v tej zadevi sodišče že zavzelo stališče v prejšnji sodbi, ki je postala pravnomočna dne 5. 1. 2017. V zvezi s tem sodišče še ugotavlja, da tožena stranka v ponovljenem postopku ni ugotovila drugačnega dejanskega stanja kot v svoji prvotni, s prejšnjo sodbo odpravljeni odločbi. Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča v pravnomočni sodbi I U 1604/2015-19 z dne 5. 1. 2017, je bistveno kršila določbe postopka, zakon pa je bil uporabljen nepravilno.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - tajni podatki
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
ZDIJZ člen 4, 5. ZZK člen 199, 199/1. ZS člen 2, 2/1, 2/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta - nepremičnina - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - podatki zemljiške knjige
Toženka ni sledila pravnemu mnenju sodišča v sodbi glede uporabe materialnega prava, za kar ni imela utemeljenih razlogov oziroma ti ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Stranka dejansko zahteva obdelavo (sicer javno dostopnih) podatkov. Te pravice pa ZDIJZ ne daje.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kazenski postopek - škodovanje izvedbi sodnega postopka - osebni podatek - delni dostop
Iz jezikovne razlage 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se lahko zavrne dostop do podatka, ki se nanaša le na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal.
Obravnavani dokument vsebuje imena in priimke posameznih fizičnih oseb, zoper katere je bila vložena ovadba, za razkritje katerih ni pravne podlage, varovani osebni podatki pa se prepletajo skozi vso vsebino obrazložitve sklepa z drugimi podatki, instituta delnega dostopa pa zaradi tega ni bilo mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem v zvezi pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - test javnega interesa - zvočni zapis seje
V konkretnem primeru je tožena stranka naredila test prevladujočega interesa javnosti in podrobno utemeljila svojo odločitev, da je v konkretnem primeru interes javnosti glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), in posledično z izpodbijano odločbo dovolila dostop do zahtevane informacije (zvočnega zapisa 2. izredne seje nadzornega svetaz dne 26. 10. 2015).
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - škodni test - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - pravno mnenje - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa
Toženka pri izdaji izpodbijane odločbe, izdane v ponovljenem postopku, ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava.
Zahteva se nanaša na dokumente, ki so nastali izključno za notranjo rabo organa, torej z namenom priprave vsebinskih podlag za delovanje organa samega, in sicer za zapisnike kolegijev, v katerih so bili določeni povzetki sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca. Razkritje takšne notranje komunikacije oziroma razprav znotraj organa, v katerih so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oziroma načrtovanih nalog, ki so namenjene zgolj interni uporabi, bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
informacije javnega značaja - upravna izvršba - ugovor - prisila - nesorazmernost
Toženka je tožnico še pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvala k izpolnitvi obveznosti po pravnomočni in izvršljivi delni odločbi z dne 7. 9. 2015. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 13. 9. 2016. Ob upoštevanju, kdaj je delna odločba z dne 7. 9. 2015 postala izvršljiva (17. 8. 2016) ter ob tem, da je toženka tožnico 31. 8. 2016, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, pozvala na izvršitev 1. točke izreka te delne odločbe, je tožničin ugovor, da je način prisilitve nesorazmeren, ker ji je toženka za izvršitev dala le 8 dni časa, neutemeljen.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Zahtevana dokumentacija se nanaša na izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in na prevoz komunalnih odpadkov na določenem območju.
Na podlagi v pogodbah dogovorjenega načina plačila je mogoče zaključiti, da so finančna sredstva, zaračunana končnim uporabnikom, razporejena drugače, kot če zahtevane pogodbe ne bi bile sklenjene, saj del sredstev namesto na organ odpade na stranske udeležence v zameno za prevzem pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Zahtevana dokumentacija ima finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa, zato gre za podatke o porabi javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - odločanje o zahtevku - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra
Odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki do vložitve zahteve še niso bile izdane, prvostopenjski organ še ne more imeti, zato se tožniku posredujejo le tiste odločbe, ki so bile izdane do vložitve njegove prošnje.
Podatki o parcelni številki in katastrski občini so sami po sebi sicer javno dostopni. V povezavi s konkretno zahtevo tožnika, ko je zahteval navedene podatke v povezavi z izdano odločbo o odmeri komunalnega prispevka, bi razkritje teh podatkov dejansko pomenilo, da bi se lahko na enostaven način prišlo do poimensko določene posamezne fizične osebe v povezavi s tem, kakšen komunalni prispevek ji je bil odmerjen. Za obdelavo takih osebnih podatkov oziroma za razkritje takega osebnega podatka prosilcu pa ni nobene zakonske podlage.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/1-2, 6, 6/3. ZSPDSLS člen 7, 8, 9. ZGD-1 člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - ravnanje s stvarnim premoženjem - načelo javnosti - poslovna skrivnost - zloraba pravice
Po ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Informacije o mesečnih najemninah, času veljavnosti pogodbe in načinu podaljševanja teh pogodb za uporabo prostorov in postavitev avtomatov v prostorih UKC predstavljajo pomembne elemente v ravnanju s stvarnim premoženjem države, ki mora biti javno. Javnost je treba razlagati tudi v povezavi z načelom preglednosti, ki načelo javnosti konkretizira tudi tako, da mora biti preglednost zagotovljena pri sprejemanju odločitev in pri vodenju postopkov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
V konkretnem primeru gre za dostop do dveh študij oziroma raziskav, ki sta potrebni za pridobivanje dovoljenj za izvedbo gradenj na reki Savi, pri čemer so postopki za pridobivanje teh dovoljenj urejeni z javnopravnimi predpisi.
Po stališču Sodišča EU v primeru, če gre za živalsko vrsto, ki spada v okvir Direktive o habitatih, velja režim strogega varstva zainteresiranih oseb za sodelovanje pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v teh okoljskih zadevah. V predmetni zadevi je namreč neposredno vpletena tudi pravica javnosti do sodelovanja pri sprejemanju predpisov, politik, strategij, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja.
Tožena stranka je z izpodbijanim aktom na pravilen način zavarovala ustavno pravico prosilca do dostopa do informacije javnega značaja ter mednarodno-pravno pravico svobode izražanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede na to, da je dostop do zahtevanih dokumentov bistven za pravico prosilca in javnosti do „sprejemanja in sporočanja obvestil“ za namene sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki imajo pomemben vpliv na naravno okolje ob upoštevanju kriterijev mutatis mutandis iz sodbe ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bitzottság v. Hungary.
informacije javnega značaja - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nova dejstva in novi dokazi
Dostop do zahtevane informacije se dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da čim gre za podatke o porabi javnih sredstev, je potrebno dostop do zahtevane informacije obvezno dovoliti in v tem primeru ni možnosti drugačne odločitve ZDIJZ namreč v navedenem določilu ne določa, da se dostop „lahko dovoli“. Pri tem ni relevantno to, s kom je zavezanec sklepal pogodbe, torej ni pomembna lastnost subjekta, s katerim je zavezanec pogodbo o porabi javnih sredstev sklepal, kar pomeni, da je tudi nepomembno, na katero obdobje se taka pogodba nanaša in kakšne so osebne lastnosti tistega, ki je ta javna sredstva prejemal.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - test javnega interesa - dokaz - zakonitost - dokazna ocena
Tožnik ni uspel izkazati vzročne povezave med razkritjem dokumentov in razgaljanjem strategije države pri obvladovanju begunske krize. Tožnik tudi ni uspel izkazati, da bi z morebitnimi nadaljnjimi zahtevami za dostop do preostalih pogodbe o nabavah varnostne žične ograje bil razkrit varovani podatek za potrebe varnostne strategije.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje - podatki o porabi javnih sredstev - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na javnem naročilu. Prav tako tudi takšnega dokumenta v zvezi s porabo javnih sredstev ne predstavlja razporeditev sredstev med podizvajalce.
Iz Meril razpisne dokumentacije tega javnega naročila izhaja, da je edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Sodišče ugotavlja, da je bil podatek o skupni končni ponudbeni ceni izbranega ponudnika oziroma o končni skupni rekapitulaciji kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika tožniku posredovan.
Tožnik je v svoji zahtevi zahteval „fotokopijo kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika“, ne pa podatkov o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki se po določbi točke 16.5 razpisne dokumentacije ne morejo določiti za poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - predkazenski postopek - dolžnost razkritja informacij - škodovanje izvedbi sodnega postopka
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v tej določbi ZDIJZ, je namreč širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako tudi po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Če je bil obravnavani dokument najprej sestavljen, pozneje - po njegovi sestavi pa s strani NPU pridobljen zaradi potreb predkazenskega postopka, je torej od pridobitve dalje bil izpolnjen eden od obeh pogojev za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja.