neprištevnost - začasna duševna motnja - afekt - dejanje v afektu - huda telesna poškodba na mah
Opirajoč se na izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, iz katerega izhaja, da obtoženec ne kaže znakov nobene duševne bolezni, da pa je na dogodek, ko je bila v prometni nesreči poškodovana njegova takrat 8-letna hči, reagiral z močnima afektoma strahu in jeze, ki sta tako močno vplivala na njegovo zavest, da je bila ta zamegljena oziroma zožana, je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, ko zaradi svojega takratnega psihičnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svoje ravnanje.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka
V postopku zaradi prenehanja vznemirjanja lastnika (42. čl. ZTLR) na njegovih nepremičninah je predhodnega pomena vprašanje, ali je sploh prišlo do vznemirjanja na njegovi nepremičnini. Tudi odločitev o tem, ali je meja sporna oziroma ali so podane vse predpostavke, da se meja sploh lahko ureja v sodnem postopku, je vprašanje, ki bo obravnavano v nepravdnem postopku skladno z določili 24. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Terjatev mladoletnih upnikov (terjatev na izpodbijanje pravnega dejanja njunega dolžnika) je verjetno izkazana, saj so verjetno izkazane naslednja dejstva (prim. splošno pravilo iz 280. čl. ZOR): da je njuna terjatev (preživninski obroki) zapadla v plačilo, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev njune terjatve (še nedokončani izvršilni postopki) in obstoj pravnega dejanja, ki ga je dolžnik storil v njuno škodo (dedni dogovor). Verjetno izkazan pa je tudi nadaljnji pogoj za izpodbijanje iz 281. čl. ZOR. Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (2. odst. 283. čl. ZOR), kar pa pomeni, da je podana pasivna legitimacija dolžnikov ne glede na to, da upniki in dolžniki niso v nekem medsebojnem (dolžniki očitno pri tem mislijo pogodbenem) razmerju. Po določilu 1. odst. 58. čl. ZIZ so posledice upnikove neaktivnosti potem, ko mu je vročen ugovor dolžnika, takšne (dolžnikove navedbe v ugovoru se štejejo za resnične), da praktično terjajo od upnika, da nanj odgovori. Zato je stroške v zvezi z njim treba šteti med potrebne stroške (5. odst. 38. čl. ZIZ).
Odločitev glede veljavnosti oporoke v delu glede denacionaliziranega premoženja predstavlja le nujni sestavni del odločitve o dedovanju tega dela zapustničinega premoženja oziroma kdo so dediči tega premoženja. Glede tega vprašanja se ne odloča s posebnim sklepom, ker je odveč in stranke tudi nimajo pravnega interesa (ga tudi niso predlagale).
ZPUZSO člen 7, 8, 7, 8. ZS člen 104, 104-2, 114, 114/1, 114/1-20, 114/2, 104, 104-2, 114, 114/1, 114/1-20, 114/2. ZIZ člen 77, 78, 77, 78. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti
Glede na to, da pokriva po določbi 20. točke 1. odstavka 114. člena Zakona o sodiščih Okrajno sodišče v Ljubljani tudi območje sodnega okraja Ljubljana Vič - Rudnik, je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičninah dolžnika s stalnim prebivališčem v Korenu nad Horjulom, krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani
Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, je predpisana v primeru izpolnitve zahtevka in nikakršni drugi razlogi ne prihajajo v poštev.
V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.
motenje posesti - soposest dedičev in varstvo njihove posesti
Ker čl. 73 ZTLR nedvoumno določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, torej izrecno priznava "status" posestnika tudi dediču, ki v trenutku smrti zapustnika ni imel dejanske oblasti nad stvarjo, ki predstavlja predmet zapuščine, zaradi česar tudi za takšnega dediča veljajo vsi pravni učinki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti. To velja še zlasti za pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti, ki je po določbi 75. čl.
preložitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na to, da je bila glavna obravnava preložena za devet mesecev, sodišče pa je v nasprotju s 3. odst. 311. člena ZKP ni začelo znova, temveč jo je nadaljevalo, je bilo načelo neposrednosti kršeno v tolikšni meri, da je to moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe in je s tem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. člena ZKP.
Tožnik se je poškodoval na delu, ko se mu je na roko prevrnil kup nosilcev, katere je pred tem sam zlagal na kup. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ne gre za objektivno odgovornost, saj je šlo za enostavno delovno operacijo. Za krivdno odgovornost in delež tožnika 70%, zavarovanca toženca pa 30%, pa je dejansko stanje premalo raziskalo.
Sodišče prve stopnje je, glede obstoja dogovora, utemeljeno verjelo tožniku, čigar izjava se je izkazala za resnično tudi glede obstoja drugih dejstev, ki so bila v postopku ugotovljena na podlagi ocene drugih dokazov.
Sodišče prve stopnje o povračilu stroškov, nastalih v zvezi z vročanjem izpodbijanega sklepa dolžniku, ni moglo odločiti, saj so ti stroški nastali v času po izdaji sklepa. Glede na določbo 5. odst. 38. člena ZIZ bo moral upnik najprej zahtevati povračilo nastalih stroškov, kar bo lahko storil vse do poplačila v izvršilnem postopku, sodišče pa bo o njegovem zahtevku odločalo samostojno (7. odst. 83. člena ZIZ).