Protispisna je trditev tožene stranke, ki je bila na glavni obravnavi navzoča, podajala svoje navedbe in tožbeni zahtevek izrecno pripoznala, da je sodišče prve stopnje odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se sodba na podlagi pripoznave ne more izpodbijati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21646
KZ člen 201, 201/2, 201, 201/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
kazenska sankcija
Ker sodišče ni navedlo razlogov o tem, ali je obdolženec res silil sina k delu, ki zanj ni primerno glede na starost (čl. 201/2 KZ), je absolutno bistveno kršilo določbe kazenskega postopka. Zaradi obstoja obteževalnih okoliščin, ki jih prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, je glede kaznivega dejanja na škodo obdolženčeve hčerke izrečeno višjo zaporno kazen.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21638
KZ člen 50, 50/2, 50, 50/2. ZKP člen 370, 370/1-4, 370, 370/1-4.
odločba o kazenski sankciji - umik pritožbe
Državni tožilec se je pritožil zaradi odločbe o izrečenih kazenskih sankcijah in je predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da naj namesto pogojnih obsodb izreče zaporni kazni. Višji državni tožilec je pritožbo umaknil in je bila zato pritožba s sklepom zavržena kot nedovoljena.
pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - nedovoljene pritožbene novote
Stranka je dolžna navajati odločilna dejstva in predlagati dokaze do konca glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje. Nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku v gospodarskih sporih niso dopustna.
Dejstvo, da listina, ki jo je upnik priložil svojemu predlogu za izvršbo ne nosi naziva verodostojnih listin, ki jih našteva 2. odst. 23. člen ZIZ, ne more biti razlog za zavrženje predloga za izvršbo.
Na presojo, ali določena listina predstavlja katero od verodostojnih listin iz 2. odst. 23. člena ZIZ, namreč ne more vplivati sam naziv verodostojne listine, temveč je potrebno izhajati iz same vsebine v postopku predložene verodostojne listine. Iz razlogov v izpodbijanem sklepu pa niti ni mogoče razbrati, čemu je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zaključilo, da predlogu za izvršbo predložena listina ni verodostojna listina.
ZTVCP člen 164, 164/1, 164, 164/1. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Iz mnenja izvedenca sodnomedicinske stroke nedvomno izhaja, da je obdolženčevo neprevidno prehitevanje kolone v nepreglednem ovinku pripisati ugotovljeni vinjenosti. Zato prehitevani zadnji voznik v koloni na noben način ni prispeval k prometni nezgodi.
Z mnenjem izvedenca delovnovarnostne stroke je dokazana eksplozija plina acetilena v kotlovnici, v kateri je obdolženec pred uporabo električne rezalke za kovine rezal kovinsko cev z aparatom za avtogeno varjenje, pri katerem se uporablja plin acetilen. Za eksplozijo plina druge vrste (gospodinjski plin propan butan) namreč ni nobenega dokaza.
ZPP (1977) člen 186, 186/1, 219, 299, 186, 186/1, 219, 299. ZOR člen 337, 337.
pobotni ugovor
Prenehanje vtoževane terjatve lahko tožena stranka doseže, če izkaže utemeljen ugovor ugasle terjatve zaradi izjave o pobotu po 337. čl. ZOR ali če uveljavi utemeljen procesni pobotni ugovor (338 čl. ZPP).
Če tožnik najprej uveljavlja eno terjatev, šele nato pa namesto te uveljavlja drugo le po znesku enako terjatev, se zastaranje te druge terjatve ne pretrga že z vložitvijo zahtevka za plačilo prve terjatve, temveč šele takrat, ko je zahtevano plačilo druge terjatve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21633
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506/4, 506/4.
preklic pogojne obsodbe
Obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, da mora v roku enega tedna po pravnomočnosti sodbe plačati oškodovancu določeni znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje, ko je preklicalo navedeno pogojno obsodbo, pravilno in popolno ugotovilo in zaključilo, da niso podane nobene opravičljive okoliščine za neplačilo zneska.
zavrnitev zahteve za preiskavo - nestrinjanje preiskovalnega sodnika - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - enotna obravnava
Kadar je vložena zahteva za preiskavo za isto osebo za več kaznivih dejanj in je za nekatera od njih pristojno okrajno sodišče, za drugo pa okrožno sodišče, je ob nestrinjanju preiskovalnega sodnika z zahtevo za preiskavo takšno zahtevo za preiskavo potrebno obravnavati enotno. Ko zunajobravnavni senat odloča o takšnem nestrinjanju preiskovalnega sodnika z zahtevo za preiskavo, ter ugotovi, da za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča ni podan utemeljen sum, za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča pa je utemeljen sum podan, mora celotno zahtevo za preiskavo zavrniti, saj za kazniva dejanja, za katera velja skrajšani postopek, preiskave ni mogoče uvesti. V takšnem primeru lahko tožilec začne kazenski pregon za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrajnega sodišča pred okrajnim sodiščem. Če je bila zahteva za preiskavo zavrnjena za določena dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki so bila zajeta v zahtevo za preiskavo, samo iz razloga, ker gre za pravno opredelitev dejanja, za katerega preiskave ni mogoče uvesti, ne gre za procesno situacijo iz 410. čl. Zakona o kazenskem postopku. Po tem določilu je namreč mogoče uvesti na novo preiskavo, ko je bila zahteva za preiskavo že pravnomočno zavrnjena v primeru, kadar utemeljen sum ni podan, pa se kasneje predložijo novi dokazi, na podlagi katerih se senat prepriča, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka. Sama pravna opredelitev kaznivega dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, za katero je utemeljen sum podan, pa takšne situacije ne predstavlja.
Le na podlagi konkretnih in dokazno podprtih trditev, s katerimi izpodbija trditve in dokaze nasprotne stranke, lahko tožena stranka vpliva na izid spora v svojo korist.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru dolžnik ni obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve in zato ni navedel dejstev, s katerimi bi ga moral utemeljiti. Brez konkretnih trditev o tem, zakaj bi bilo "nujno pridobiti mnenje" vodje gradbišča, tudi predlagani dokaz ne more biti pravno upošteven, saj iz ugovora ni razbrati, katere trditve naj bi se z izvedbo predlaganega dokaza dokazovale.
Glavna obravnava ni opravljena brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna, če se proti obtožencu vodi kazenski postopek za kaznivo dejanje pri katerem zagovornik ni obvezen (čl. 70 ZKP), sam pa izrecno pove, da si ga ne bo vzel in na njej niso bile neposredno zaslišane priče, za katerih prečitanje prejšnjih izpovedb so stranke, tudi obtoženec, dale soglasje.
Stranka, ki ve, da prejeti znesek avansa nima podlage v poslu med strankama, dolguje zanj zamudne obresti od dneva neopravičeno prejetega zneska. Terjatev, ki jo v sporu uveljavi v pobot, izkaže, če zanjo predloži tudi dokaze.
gospodarski prestopek - predhodni postopek - ovadba - dejanje majhnega pomena
Vsi državni organi, tudi inšpekcijska služba so dolžni naznaniti gospodarski prestopek o katerem so obveščeni ali zanj zvedo, kljub temu, če ta dolžnost ni navedena v predpisu, ki ureja področje njihovega delovanja.
Ni dejanje majhnega pomena, gradnja brez lokacijskega dovoljenja, če je to kasneje pridobljeno saj njegova izdaja ni sama po sebi umevna in je s takšnim ravnanjem obdolženih že povzročena škoda - neupoštevanje predpisov.