ZPP (1977) člen 109, 109/4, 221a, 109, 109/4, 221a. ZIZ člen 212, 212/1, 212/2, 212, 212/1, 212/2.
sodni penali - poprava oziroma dopolnitev predloga
Sodišče ni odločalo o predlogu upnika v skladu z določbo 1. in 2. odst. 212. člena ZIZ, pač pa je štelo, da je predlog upnika nepopoln in ga štelo za umaknjenega, sklicujoč se na določbo 4. odst. 109. člena ZPP.
V skladu z 2. odst. 500. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 348. člena ZPP se smejo stranke v gospodarskih sporih pritožiti zoper sodbo v roku 8 dni od vročitve sodbe. Glede na to, da je bila sodba vročena tožeči stranki dne 3.5.1999 (ponedeljek), je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe dne 11.5.1999 (torek), medtem ko je tožena stranka poslala pritožbo po pošti z navadno pošiljko v sredo 12.5.1999 (1. odst. 113. člena ZPP) in ne priporočeno, kot trdi tožena stranka sama. Torej je bila pritožba vložena pravočasno.
Z mnenjem izvedenca delovnovarnostne stroke je dokazana eksplozija plina acetilena v kotlovnici, v kateri je obdolženec pred uporabo električne rezalke za kovine rezal kovinsko cev z aparatom za avtogeno varjenje, pri katerem se uporablja plin acetilen. Za eksplozijo plina druge vrste (gospodinjski plin propan butan) namreč ni nobenega dokaza.
izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo
Izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je moč preizkusiti. Iz zaznamka sodišča na predlogu priloženem stroškovniku (ki bi ga lahko z vpogledom v spis upnik kadarkoli preveril), je namreč povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo.
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. Zato njegova dejanja in opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Za vsakega izmed njih je možna tudi drugačna odločba.
motenje posesti - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti
Aktivna legitimacija je podana tudi če je tožeča stranka izvajala posest pravice po tretji osebi ter pasivna legitimacija, da je toženka tista, ki lahko izpolni dajatveni del zahtevka. Osnovni pogoj za zavarovanje terjatve je izkaz namena zavarovanja terjatve oziroma obstoječega stanja postopka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Izvršba v tej zadevi ni bila dovoljena na podlagi verodostojne listine, kot to v ugovoru zmotno smiselno zatrjuje dolžnik, temveč na podlagi izvršilnega naslova (1. točka 2. odst. 17. člena ZIZ). Zato ugovorni razlog dolžnika, da naj bi bila izvršba s strani Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljena nezakonito, ker upnik svojemu predlogu za izvršbo ni predložil obračuna obresti, tudi ne predstavlja nobenega od ugovornih razlogov, ki bi v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečevali izvršbo.
Ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku, ker se izvirnik sodbe in pisni odpravek sodbe ne ujemata. Očitna pisna pomota, ki jo je mogoče popraviti s popravnim sklepom, navedene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne predstavlja.
preložitev naroka - opravičen razlog - nedovoljene pritožbene novote
Za oceno opravičljivosti strankinega predloga za preložitev naroka je potrebno, da je razlog konkretno naveden in dokazno podprt. Trditev o plačani denarni terjatvi mora dolžnik dokazati do konca glavne obravnave.
Dejstvo, da listina, ki jo je upnik priložil svojemu predlogu za izvršbo ne nosi naziva verodostojnih listin, ki jih našteva 2. odst. 23. člen ZIZ, ne more biti razlog za zavrženje predloga za izvršbo.
Na presojo, ali določena listina predstavlja katero od verodostojnih listin iz 2. odst. 23. člena ZIZ, namreč ne more vplivati sam naziv verodostojne listine, temveč je potrebno izhajati iz same vsebine v postopku predložene verodostojne listine. Iz razlogov v izpodbijanem sklepu pa niti ni mogoče razbrati, čemu je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zaključilo, da predlogu za izvršbo predložena listina ni verodostojna listina.
gospodarski prestopek - predhodni postopek - ovadba - dejanje majhnega pomena
Vsi državni organi, tudi inšpekcijska služba so dolžni naznaniti gospodarski prestopek o katerem so obveščeni ali zanj zvedo, kljub temu, če ta dolžnost ni navedena v predpisu, ki ureja področje njihovega delovanja.
Ni dejanje majhnega pomena, gradnja brez lokacijskega dovoljenja, če je to kasneje pridobljeno saj njegova izdaja ni sama po sebi umevna in je s takšnim ravnanjem obdolženih že povzročena škoda - neupoštevanje predpisov.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - statusno pravo
VSL01499
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 17, 262, 262/1, 516, 524, 17, 262, 262/1, 516, 524. ZGD člen 12, 13, 12, 13.
označba stranke - prenumerandni kup - firma - nedovoljene pritožbene novote
Nepopolna označba stranke, ki vsebuje bistveno sestavino firme in sedež, ne pa dodatnih sestavin, ni opustitev, ki bi vplivala na jasno razpoznavnost tožene stranke, kot subjekta materialno pravne obveznosti.
Prenumerandni kup pomeni, da mora kupec plačati kupnino ob sklenitvi pogodbe in pred izročitvijo blaga.
Materialno pravni ugovori, podani v pritožbi, so nedovoljene pritožbene novote.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21633
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506/4, 506/4.
preklic pogojne obsodbe
Obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, da mora v roku enega tedna po pravnomočnosti sodbe plačati oškodovancu določeni znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje, ko je preklicalo navedeno pogojno obsodbo, pravilno in popolno ugotovilo in zaključilo, da niso podane nobene opravičljive okoliščine za neplačilo zneska.
ZTVCP člen 164, 164/1, 164, 164/1. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Iz mnenja izvedenca sodnomedicinske stroke nedvomno izhaja, da je obdolženčevo neprevidno prehitevanje kolone v nepreglednem ovinku pripisati ugotovljeni vinjenosti. Zato prehitevani zadnji voznik v koloni na noben način ni prispeval k prometni nezgodi.