ZD člen 120, 120/2, 120/3, 120/4, 120, 120/2, 120/3, 120/4.
razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - neznosnost skupnega življenja - povrnitev koristi - zahtevek na izselitev
V primeru neznosnosti skupnega življenja sodišče razveže pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V primeru razveze pogodbe mora sodišče ugotoviti in ovrednotiti delo, ki ga je en pogodbenik opravil za drugega in od tega dela odšteti koristi. Zahtevek na izselitev ni vezan na pravnomočnost sodbe za razvezo pogodbe.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbenega zahtevka
V primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, vendar le pod pogojem, da v okviru procesnega vodstva opozori na možnost dopolnitve (spremembe) tožbe z manjkajočimi dejstvi.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
ZZVZZ člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZS člen 97, 97/2, 97, 97/2. ZDSS člen 5, 5-2, 5, 5-2.
stvarna pristojnost - odškodninski zahtevek
Če delodajalec opusti svojo dolžnost posredovanja podatkov, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja, in Zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi tega utrpi škodo, gre za odškodninski zahtevek, o katerem je pristojno odločati redno sodišče.
Odločba o dodelitvi stanovanja toženki, ki jo je 5.6.1991 izdala Komanda garnizona Ljubljana kot organ JLA je zakonita in je toženka lahko postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. V nasprotju z ustavnim zakonom RS in zaradi tega nično pa je vsako razpolaganje s stanovanji stanovanjskega sklada s strani JLA po 25.6.1991. Pravica upravljanja s stanovanjskim fondom bivše JLA je prešla na Republiko Slovenijo z uveljavitvijo ustavnega zakona 25.6.1991. Toženka torej spornega stanovanja ne zaseda brez pravnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva (to je konkretne dogodke oziroma okoliščine), s katerimi svoj ugovor utemeljuje, sicer ugovor ni obrazložen skladno z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe je pravilna, saj na podlagi v sklepu citiranih predpisov (96. in 97. čl. Zakona o zemljiški knjigi) odločitve pritožbenega sodišča stranka ne more izpodbijati niti z rednim (pritožbo) niti izrednim pravnim sredstvom (obnovo ali revizijo).
Predlog dolžnika za omejitev izvršbe samo na eno od več predlaganih izvršilnih sredstev ni utemeljen, če v njem niti ne zatrjuje, da bi samo to sredstvo zadoščalo za poplačilo terjatve.
Ker je tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek po temelju, po višini pa le delno, tožeča stranka pa je tem ugovorom tožene stranke sledila in tožbo nad zneskom, ki ga je tožena stranka pripoznala, umaknila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pravdne stroške tožeče stranke odmerilo le glede na njen uspeh po višini tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je namreč sama s svojim ravnanjem potrdila, da njen zahtevek v neugovarjanem delu ni bil utemeljen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - bodoča škoda
Višina odškodnine za negmotno škodo, katero je tožnik utrpel v posledici prometne nesreče, iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja, prestanega strahu, skaženosti ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti (200. in 203. člen ZOR). Diagnoza: travmatska amputacija leve spodnje okončine pod kolčnim sklepom, hemoragični šok po izgubi večje količine krvi, dvojni zlom leve sedne kosti, serijski zlom IV. in VI. rebra levostransko z vdorom zraka v plevralno votlino, zdrobitveni zlom leve podlahti v delu zapestja z izpahom levega zapestja, zlom čolničaste kosti na levem zapestju, zlom IV. in V. dlančnice leve roke ter rana z ratrgano razcefranimi robovi na hrbtišču leve roke.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - prehod terjatve ali obveznosti
Dolžnica v izvršilnem postopku ne more izpodbijati izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe. V sodbi je dolžnica navedena kot stranka in je na njeni podlagi dolžna plačati terjani znesek. Zmotno je stališče, da je dolžnica uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke 50. člena ZIP, da torej zatrjuje, da obveznost ni prešla nanjo.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 201, 201/1-2, 201/1-3.
koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost - priporni razlog
Če je odrejen pripor zaradi bojazni, da bi obdolženca vplivala na priče - koluzijska nevarnost, ta priporni razlog odpade čim so zaslišane vse priče pa čeprav preiskava sicer še ni končana. Glede na sovražne odnose, ki trajajo med obdolžencem in oškodovančevo družino že nekaj let, večje število incidentov, ki izhajajo iz odprtih kazenskih postopkov, ter poročil policijske postaje in sodnika za prekrške, je ocena o obstoju ponovitvene nevarnosti povsem sprejemljiva.
Dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekala obstoju in višini upnikove terjatve, v tej smeri pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.