meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona
Podana je kršitev kazenskega zakona po 2. točki 1. odst. 383. člena v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP, če sodišče takrat, ko so za to izpolnjeni stalni kriteriji in vsaj eden od spremenljivih, ne uporabi konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj je sodišče tako v škodo obdolženca uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo.
Če sodišče pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. ali 2. odst. 196. člena KZ mamil, za katere je z gotovostjo ugotovilo, da so bila predmet kaznivega dejanja, v skladu s 4. odst. 196. člena KZ ne odvzame, je s tem zagrešilo kršitev kazenskega postopka iz 5. točke 372. člena ZKP, saj je s tem z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
To kršitev je mogoče zagrešiti tudi takrat, kadar sodišče ne uporabi kakšne določbe Kazenskega zakonika, ki bi jo moralo, ali pa takrat, kadar takšno določbo uporabi napačno.
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, zato je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
V primeru, ko se ugotovitev izvedenca medicinske stroke glede posledic zadobljenih poškodb na tožnikove življenjske aktivnosti bistveno razlikuje od tožnikove izpovedbe glede istega relevantnega dejstva, mora sodišče prve stopnje nasprotujoča si dejstva raziskati in oceniti, ne pa zgolj neobrazloženo slediti enemu ali drugemu.
Soodgovornost tožeče stranke za nastalo škodo je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je prihajajoče vozilo opazila v trenutku, ko ga je, upoštevajoč preglednost glede na lokacijo objektov na dvorišču podjetja, morala in mogla opaziti.
Odklopa telefonskega priključka ni moč šteti za dejanje, ki moti uporabo poslovnega prostora za namen, za katerega je tožeča stranka pridobila posest z najemno pogodbo. Morebitno prenehanje najemne pogodbe še ni avtomatično podlaga za stališče, da očitano ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno, ker da je s tem tožena stranka le izvajala svoja lastninska upravičenja. Oviranje uporabe oddanega lokala kot prostora za opravljanje gostinske dejavnosti motenje posesti tega lokala, tj. stvari same.
Kdaj so stroški zakrivljeni (člen 178 ZKP) je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tudi pri odmeri dela povprečnine v zvezi z zakrivljenimi stroški mora sodišče smiselno izhajati iz zakonskih okvirov (3. odstavek 92. člena ZKP).
Vpisana zastavna pravica preide s terjatvijo avtomatsko na prevzemnika (in ni potrebno, da bi bila sprememba hipotekarnega upnika zabeležena v zemljiški knjigi).
Tudi izločitveni upniki morajo prijaviti svojo terjatev stečajnemu senatu v roku 2 mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Po preteku roka za prijavo terjatev upnik izgubi pravico uveljavljati izločitveni zahtevek v stečajnem postopku. Svojo lastninsko pravico lahko glede na potek roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku uveljavlja proti stečajnemu dolžniku zunaj stečajnega postopka po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.
Ker se pravila o postopku v gospodarskih sporih uporabljajo tudi v sporih iz medsebojnih razmerij samostojnih podjetnikov, je za takšne spore pristojno okrožno sodišče.
Predlagatelj mora izvirnik ali overjeni prepis arbitražnega dogovora priložiti predlogu za priznanje tuje arbitražne odločbe. Gre za listino, ki je pozitivna procesna predpostavka in o kateri se ima nasprotnik pravico izjaviti. Vročitev te listine nasprotniku šele s sklepom, s katerim je predlogu ugodeno, pomeni kršitev načela obojestranskega zaslišanja po 1. odst. 4. člena ZNP.
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi. Zato sodišče, ki je sklep o začasni odredbi izdalo, le-tega odstopi izvršilnemu sodišču, ki izvede neposredna dejanja zavarovanja.
Sodni sklep v zapuščinskem postopku, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojnik ni zapustil premoženja, je dokaz, ki lahko izključi dedičevo odgovornost za zapustnikove dolgove.
ZIP člen 69, 91, 91/1, 194, 69, 91, 91/1, 194. ZIZ člen 35, 77, 100, 100/1, 35, 77, 100, 100/1.
predlog za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika kot fizične osebe - krajevna pristojnost sodišča
Sodišče v konkretnem primeru ni bilo dolžno uporabiti določbe 194. člena ZIP (ki je veljal ob izdaji prvostopne odločbe). Navedena določba je namreč uvrščena v štirinajsto poglavje ZIP, torej v poglavje o posebnih določbah o izvršbi na premoženje pravnih oseb za izterjavo denarne terjatve. Upnica pa je v konkretnem primeru predlog za izvršbo vložila zoper dolžnika, ki je fizična oseba.
pristojnost za odločitev o vrnitvi varščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopno sodišče ni pristojno v stečajnem postopku, ki je po svoji vsebini nepravdni postopek, odločati o zahtevku za vračilo vplačane varščine ob spornem dejanskem stanju na čigavi strani je odgovornost za nesklenitev najemne pogodbe. Gre za bistveno kršitev določb ZPP, ker je prvostopno sodišče o zadevi odločilo v nepravdnem postopku, ker bi o zadevi lahko bilo odločeno le v pravdnem postopku.
Ker predlog za izvršbo ni bil vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, pa upnik ni priložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, ni pogojev za izdajo sklepa o izvršbi.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
V objavi dnevnega reda skupščine delniške družbe morajo biti predlogi za sprejem sklepov objavljeni v taki vsebini v kakršni bodo predmet glasovanja. Le na tako objavljen dnevni red skupščine se delničarji lahko pripravijo oziroma odzovejo.
Izvolitev organov skupščine je operativnega pomena in ni v zvezi s korporacijskimi upravičenji delničarjev, zato opustitev imen članov skupščinskega organa in notarja v objavi dnevnega reda sama po sebi nima za posledico ničnost sklepa skupščine. Ni utemeljen tožbeni zahtevek na ničnost sklepa skupščine, ki je zaradi vpisa v sodni register pred odločanjem o tožbenem zahtevku, konvalidiral.
Za poslovnik o delu skupščine se smiselno uporablja določba ZGD, ki se uporablja glede sprememb statuta. Tožeča stranka mora navesti konkretna dejstva, ki pomenijo izpolnitev pravnih standardov po določbi 1. odst. 364. čl. ZGD. Na splošno ni verjetno, da bi pravna poslovnika o delu skupščine, kot akt za operativno delo telesa, lahko vsebovala določbe, ki bi bile dejanski stan v tem členu predvidevali pravil standardov, kot elementov izpodbojnosti.
ZST člen 26, 26/4, 26, 26/4. ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
sklep o izvršbi - nepopolna vloga - taksni zavezanec
Poziv iz 4. odst. 40. člena ZIZ ne predstavlja poziva k plačilu takse v smislu 4. odst. 26. člena ZST, saj gre za poziv k popravi formalno pomanjkljive vloge, ki ima z neplačilom takse opraviti le posredno (v zvezi z ugotovitvijo nastanka in višine taksne obveznosti).
Za sprejem takega poziva pa je bila upničina pooblaščenka, ki je nepopoln predlog za izvršbo vložila v imenu in na račun stranke, ki jo zastopa, vsekakor pooblaščena. V okvir omejitev pooblastila - upničina pooblaščenka ni bila pooblaščena za "plačevanje taks in vročanje taksnih opominov" - namreč ne sodi odprava pomanjkljivosti v formalno nepopolni vlogi.
začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - plačilo predujma
Likvidacijski postopek, katerega začetek predlaga upravni organ na podlagi zakona po uradni dolžnosti, ni likvidacijski postopek uveden po uradni dolžnosti, za katerega začetek mora pravna oseba založiti predujem za kritje stroškov.