Za katero zemljišče gre v naravi, med strankami ni sporno. Za odločitev o zahtevku (na ugotovitev in prepoved nadaljnjih motenj) pa ni pomembno, na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja in v čigavi lasti je sporno zemljišče.
Jedro ugovorov tožene stranke je bilo v tem, da sta pravdni stranki vedno poslovali po načelu menjave blago za blago, torej po načelih menjalne pogodbe, pri čemer naj bi bilo le od tožeče stranke odvisno, kdaj bo prišla po blago v skladišče tožene stranke. Če bi se te trditve tožene stranke izkazale za resnične, najbrž ne bi bilo mogoče šteti, da je bila v zamudi pri izpolnitvi (menjalne) pogodbe. Če pa ni zamude, tudi ni obveznosti plačila (vtoževanih) zamudnih obresti.
Zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ob nestrinjanju preiskovalne sodnice le-tej naložilo, da preiskavo dopolni z opravo še določenih procesnih opravil, pritožba ni dovoljena. Le-ta je namreč glede na določbo II. odst. 399. čl. ZKP mogoča le v primerih, ki so v zakonu izrecno navedeni.
Vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, na katerem obstaja potencialna možnost izdaje sodbe zaradi izostanka, mora biti tožencu vročeno v skladu s 142. čl. ZPP.
Osebe, ki je bila navzoča pri zbiranju obvestil po členu 148 ZKP, se ne sme zasliševati o vsebini izjave privilegirane priče, saj se tem na nedovoljen način obidejo določbe ZKP (člen 237), zato je bilo zaslišanje policista o vsebini izjave te priče, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni zaslišana, dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza. To pa je kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Splošne družbene razmere so splošno znano dejstvo, ki skupaj z drugimi dokazi lahko utemeljuje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti.
Kljub več verižnim krivicam lahko upravičenec za denacionalizacijo zahteva neposredno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden so bile te krivice storjene.
Ker toženec ne zatrjuje nobenega pravnega naslova za izvrševanje svoje posesti zemljišča, ki je v lasti tožnika, je slednji upravičen do varstva svoje lastninske pravice po določbah 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL42060
URS člen 15, 15/3, 33, 15, 15/3, 33. ZIZ člen 57, 58, 58/1, 268, 268/1, 57, 58, 58/1, 268, 268/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
motenje posesti - začasna odredba - prekinitev dobave vode - odgovor na ugovor zoper začasno odredbo - bistvena kršitev določb postopka
Ugovor zoper sklep o začasni odredbi je dvostransko pravno sredstvo (57. čl. ZIZ v zvezi s 1. odst. 268. čl. ZIZ), opustitev odgovora nanj pa ima za upnika (tožečo stranko) hude posledice, saj se tedaj šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (1. odst. 58. čl. ZIZ). Ker je bila tako z opustitvijo vročitve ugovora zoper začasno odredbo tožeči stranki odvzeta možnost obravanavanja pred sodiščem (vložitve odgovora na ugovor), je podana bistvena kršitev določb postopka (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Pretehtati bo treba, ali je prekinitev dobave vode kot ukrep, s katerim je varovana izterjava računa tožene stranke za dobavljeno, a ne plačano vodo (27. čl. in 8. tč. 1. odst. 28. čl. Odloka o oskrbi z vodo), sorazmerna s težo posega v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine - takšna omejitev se mora izkazati za potrebno in nujno za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (3. odst. 15. čl. Ustave RS, odločba Ustavnega sodišča RS, objavljena v Ur. listu RS št. 17/99).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel t.i. negativno dejstvo, s katerim je svoj ugovor utemeljil, saj po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene dolžnik ne more dokazati.
pristop k izvršbi - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi
Idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu, zato je lahko predmet prodaje na javni dražbi. Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Ni dopustno izdati sodbe zaradi izostanka, če je dolžnik postavil zoper drugega toženca v tožbi, ki jo je drugi toženec prejel, tožbeni zahtevek podrejeno, potem pa je na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerega sicer pravilno povabljeni drugi toženec ni prišel, spremenil tožbo tako, da je tudi zoper drugega toženca postavil tožbeni zahtevek prirejeno, drugi toženec pa o tej spremembi ni bil obveščen.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
V primeru, ko se ugotovitev izvedenca medicinske stroke glede posledic zadobljenih poškodb na tožnikove življenjske aktivnosti bistveno razlikuje od tožnikove izpovedbe glede istega relevantnega dejstva, mora sodišče prve stopnje nasprotujoča si dejstva raziskati in oceniti, ne pa zgolj neobrazloženo slediti enemu ali drugemu.
Ker je iz s strani predlagateljev predloženih fotografij razvidno, da nasprotni udeleženec posega v nerazdeljeno solastno premoženje, je z verjetnostjo izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve precej otežena.