Dedič, ki izloča del zapustnikovega premoženja po 32. členu ZD, mora tožiti vse preostale dediče kot enotne in nujne sospornike, sicer ni podana pasivna legitimacija tožene stranke.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Preklic pooblastila velja le za naprej. Vročitev pisanja pooblaščencu namesto stranki osebno zato ne predstavlja nezakonitega postopanja, zaradi katerega naj ne bi bila dana stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.
Bistveno poslabšanje razmer razlaščenca mora biti v vzročni zvezi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice, ampak je posledica subjektivne okoliščine na strani razlaščenca.
Ko sodišče prve stopnje ugotovi v skladu z določbo čl. 132/5 ZZZDR, spremenjene razmere, mora ob uporabi 79. čl. ZZZDR ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok. Ko ugotavlja dejansko stanje, mora ugotoviti: - otrokove potrebe - premoženjske in pridobitne razmere matere, iz katerih mora zaključiti, koliko zmore prispevati k preživljanju otroka - premoženjske in pridobitne razmere očeta, iz katerih mora zaključiti, koliko lahko prispeva k preživljanju.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le pojasnjuje, zakaj je prišlo do neplačila nekaj mesečnih RTV naročnin, svojega dolga pa v nobenem delu ne izpodbija, tak ugovor ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ni mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od ocenjene vrednosti prodanih stvari, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti, niso relevantne za odlog izvršbe.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Splošne družbene razmere so splošno znano dejstvo, ki skupaj z drugimi dokazi lahko utemeljuje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti.
Kljub več verižnim krivicam lahko upravičenec za denacionalizacijo zahteva neposredno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden so bile te krivice storjene.
Za katero zemljišče gre v naravi, med strankami ni sporno. Za odločitev o zahtevku (na ugotovitev in prepoved nadaljnjih motenj) pa ni pomembno, na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja in v čigavi lasti je sporno zemljišče.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnine
Izvršilno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na spremembo vrednosti nepremičnine po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti. Lahko pa predlagajo ponovno ugotovitev stranke, in sicer najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožeča stranka je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo in na njihovi podlagi presodilo, da je terjatev utemeljena, kar je tudi obrazložilo. Medtem za svoje navedbe tožena stranka ni predložila nobenih dokazov ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi.
Dolžnik v pritožbi zoper sklep o utesnitvi izvršbe, katerega je sodišče izdalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne more veljavno zatrjevati, da je dolg poravnal že pred vložitvijo izvršilnega predloga.
prodaja nepremičnine - udeleženec v postopku - sklep o domiku
Če sodišče prve stopnje ne predpiše drugačnega načina položitve varščine, v konkretnem primeru pa je zahtevalo položitev gotovine, udeleženec, ki ni položil gotovine ne more sodelovati pri prodaji nepremičnine na javni dražbi.
Višina prispevka za preživljanje otrok se določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami (79. čl. ZZZDR). Navedeno materialnopravno določilo terja od sodišča, da celovito ugotovi in oceni na eni strani potrebe mladoletnega otroka kot preživninskega upravičenca in na drugi strani zmožnosti njegovih staršev kot preživninskih zavezancev.