Ker je iz s strani predlagateljev predloženih fotografij razvidno, da nasprotni udeleženec posega v nerazdeljeno solastno premoženje, je z verjetnostjo izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve precej otežena.
Sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje posesti in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Dedič postane posestnik stvari v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo.
Najemnino, ki jo je prejšnji stanodajalec neupravičeno pobral od stanovalcev v času od vložitve zahteve za denacionalizacijo do vrnitve stavbe v posest in upravljanje upravičencem, mora upravičencem vrniti z zamudnimi obrestmi, ki se do vložitve tožbe priznajo po obrestni meri kot za vpogledne hranilne vloge v kraju izpolnitve, ne pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
sodba na podlagi izostanka - pogoj - pravilno vabljenje - osebna vročitev
Sodbo zaradi izostanka je mogoče izdati le v primeru, če so izpolnjene vse zakonite predpostavke iz 332. čl. ZPP, torej tudi da je stranka pravilno povabljena.
Upnik mora navesti banko, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, ki ga upnik verjetno ni mogel ugotoviti. Sodišče prve stopnje zavrže predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih, če upnik določno ne opredeli banke.
Dedič, ki izloča del zapustnikovega premoženja po 32. členu ZD, mora tožiti vse preostale dediče kot enotne in nujne sospornike, sicer ni podana pasivna legitimacija tožene stranke.
pritožbeni razlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če sklep nima razlogov o nekaterih odločilnih dejstvih, predstavlja to absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le pojasnjuje, zakaj je prišlo do neplačila nekaj mesečnih RTV naročnin, svojega dolga pa v nobenem delu ne izpodbija, tak ugovor ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je oprlo na mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, ki je tako v pisnem mnenju, kot na glavni obravnavi sicer dopustil možnost, da bi do prometne nesreče lahko prišlo na način, kot sta ga opisovala oba obdolženca, izključil pa je verjetnost, da bi na osebnem avtomobilu nastale ugotovljene poškodbe. Oba obdolženca sta tedaj z goljufivim namenom poskusila spraviti v zmoto zavarovalnico, da bi jima na podlagi lažnega prikaza poteka prometne nesreče priznala odškodnino. Dejansko stanje tako ni bilo niti zmotno, niti nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče obe pritožbi obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni.
Ker so v trditveni podlagi izostale navedbe in dokazi o nedopustnem ravnanju tožeče stranke in o vzročni zvezi med ravnanjem in škodo, ni bilo mogoče ugotoviti odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Tožba in njena dopolnitev vsebujeta vse potrebne sestavine za obravnavanje po določbi 1. odstavka 186. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je tožbo zavrglo.
Dejstvo, da toženca nista nasprotovala zamenjavi ključavnice, ne pomeni, da sta motila posest, ker dejanje ni bilo storjeno v njuno korist. Namestitev verige na dvorišču z namenom, da se prepreči parkiranje, ni neznatna sprememba posestnega stanja.
priporni razlog - begosumnost - pripor - podaljšanje pripora
Obtoženec, ki je obtožen enega izmed najtežjih kaznivih dejanj, je po storjenem kaznivem dejanju pobegnil ter bil izsleden šele na podlagi razpisane tiralice dva meseca po dogodku. Obtoženec je državljan ZRJ in na območju Republike Slovenije tudi nima prijavljenega bivališča, niti nima zaposlitve. Pravilno je sodišče prve stopnje navedene okoliščine ocenilo kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, v kolikor bi bil izpuščen, pobegnil in se na ta način poskusil izogniti temu kazenskemu postopku ter je zato pripor neogibno potreben zaradi nemotenega teka tega kazenskega postopka ter ga z milejšim ukrepom ni mogoče nadomestiti.
kršitev nedotakljivosti stanovanja - dejanje majhnega pomena - škodljiva posledica
V ravnanju obdolženca, ki je v hišo oškodovancev prišel brez dovoljenja hišnih gospodarjev, so podani znaki kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/1 KZ. Ker pa zaradi obdolženčevega ravnanja ni nastalo škodljivih posledic, in glede na to, da je bil obdolženec v hiši le kratek čas in se je na zahtevo oškodovanke takoj odstranil, pa je njegovo ravnanje oceniti kot dejanje majhnega pomena.
ustavitev izvršbe - učinek ustavitve izvršbe na veljavnost sklepa o izvršbi
Upnikovemu predlogu, da sodišče izvršbo ustavi, ni moč pripisati učinkov, ki jih ima v izvršilnem postopku umik predloga za izvršbo, temveč le posledice po 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna določba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/2, 154, 154/1, 178, 178/2.
odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - obojestranska krivda - krivdna odgovornost - dokazno breme - dokazovanje - dokaz z izvedencem - plačilo predujma
Če sta za nesrečo kriva oba udeležena voznika motornih vozil se njuna medsebojna odgovornost presoja po pravilih o krivdni odgovornosti.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena bi se toženec v celoti ali delno razbremenil obveznosti plačila odškodnine, če bi dokazal, da je soudeleženi voznik (zavarovanec tožeče stranke) v celoti odgovoren za nesrečo ali v večjem deležu kot ga tožeča stranka priznava.