sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi utemeljeval neobstoj terjatve, ki je predmet tega postopka, prav tako niso navedena dejstva in predloženi dokazi v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL42012
ZPN člen 8, 8. ZPP (1977) člen 288, 288/2, 288, 288/2. ZOR člen 104, 104/1, 109, 109/2, 104, 104/1, 109, 109/2. ZPPSL člen 137, 137/1, 137, 137/1.
pravni interes za vložitev tožbe - državni tožilec - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku
Državni tožilec ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe, ne glede na to, da je pogodbena stranka te pogodbe v stečajnem postopku in je rok za prijavo terjatev že potekel.
Vrnitev tistega, kar je stranka prejela na podlagi nične pogodbe, namreč ne predstavlja terjatve do stečajne mase.
Sodišče ima pravico, ki je obenem tudi njegova dolžnost, da oceni pravilnost izvedenčevega mnenja, ne more pa izvedencu zapovedovati, na kakšen način naj opravi svoje delo, saj v takem primeru posega v pravila njegove stroke, s tem pa izvedenčevemu mnenju jemlje njegov smisel in pomen.
Soodgovornost tožeče stranke za nastalo škodo je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je prihajajoče vozilo opazila v trenutku, ko ga je, upoštevajoč preglednost glede na lokacijo objektov na dvorišču podjetja, morala in mogla opaziti.
Ko sodišče prve stopnje ugotovi v skladu z določbo čl. 132/5 ZZZDR, spremenjene razmere, mora ob uporabi 79. čl. ZZZDR ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok. Ko ugotavlja dejansko stanje, mora ugotoviti: - otrokove potrebe - premoženjske in pridobitne razmere matere, iz katerih mora zaključiti, koliko zmore prispevati k preživljanju otroka - premoženjske in pridobitne razmere očeta, iz katerih mora zaključiti, koliko lahko prispeva k preživljanju.
Ni mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od ocenjene vrednosti prodanih stvari, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti, niso relevantne za odlog izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL42060
URS člen 15, 15/3, 33, 15, 15/3, 33. ZIZ člen 57, 58, 58/1, 268, 268/1, 57, 58, 58/1, 268, 268/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
motenje posesti - začasna odredba - prekinitev dobave vode - odgovor na ugovor zoper začasno odredbo - bistvena kršitev določb postopka
Ugovor zoper sklep o začasni odredbi je dvostransko pravno sredstvo (57. čl. ZIZ v zvezi s 1. odst. 268. čl. ZIZ), opustitev odgovora nanj pa ima za upnika (tožečo stranko) hude posledice, saj se tedaj šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (1. odst. 58. čl. ZIZ). Ker je bila tako z opustitvijo vročitve ugovora zoper začasno odredbo tožeči stranki odvzeta možnost obravanavanja pred sodiščem (vložitve odgovora na ugovor), je podana bistvena kršitev določb postopka (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Pretehtati bo treba, ali je prekinitev dobave vode kot ukrep, s katerim je varovana izterjava računa tožene stranke za dobavljeno, a ne plačano vodo (27. čl. in 8. tč. 1. odst. 28. čl. Odloka o oskrbi z vodo), sorazmerna s težo posega v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine - takšna omejitev se mora izkazati za potrebno in nujno za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (3. odst. 15. čl. Ustave RS, odločba Ustavnega sodišča RS, objavljena v Ur. listu RS št. 17/99).
priporni razlog - begosumnost - pripor - podaljšanje pripora
Obtoženec, ki je obtožen enega izmed najtežjih kaznivih dejanj, je po storjenem kaznivem dejanju pobegnil ter bil izsleden šele na podlagi razpisane tiralice dva meseca po dogodku. Obtoženec je državljan ZRJ in na območju Republike Slovenije tudi nima prijavljenega bivališča, niti nima zaposlitve. Pravilno je sodišče prve stopnje navedene okoliščine ocenilo kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, v kolikor bi bil izpuščen, pobegnil in se na ta način poskusil izogniti temu kazenskemu postopku ter je zato pripor neogibno potreben zaradi nemotenega teka tega kazenskega postopka ter ga z milejšim ukrepom ni mogoče nadomestiti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20908
KZ člen 292, 292. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
preprečitev vrnitve na delo - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Ker je po izvedenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje lahko zanesljivo ugotovilo, da se razmere v podjetju, katerega direktor je bil obdolženec, niso spremenile v tolikšni meri, da bi onemogočale izvršitev pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v ..., s katero je bilo naloženo obdolženčevemu podjetju, da sprejme nazaj na delo oškodovanca, so v ravnanju obdolženca podani vsi zakoniti znaki kaznivega dejanja po členu 292 KZ, ker kljub zahtevi oškodovanca ni takoj poskrbel za njegovo vrnitev na delo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
ureditev razmerij med solastniki - dovolitev nujne poti
Položitev plinskih cevi v solastno zemljišče pomeni poseg v lastninsko pravico na tujem zemljišču, zato tako dejanje ni predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, pač pa postopka za dovolitev nujne poti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20905
KZ člen 61, 61/1, 61/2, 61, 61/1, 61/2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
sodni opomin - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Prav ima pomočnica državne tožilke v pritožbi, da za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/I KZ ni mogoče izreči sodnega opomina, saj niso izpolnjeni pogoji iz čl. 61 KZ. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženki za navedeno kaznivo dejanje izreklo pogojno obsodbo ter ji v njej določilo kazen treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje
Le z dolgoletnim delom na zaščiteni kmetiji, ki je last tožničinega moža oziroma pred tem njegove matere, ni mogoče pridobiti stvarno pravne pravice, če tekom trajanja zakonske zveze ni bilo pridobljenega skupnega premoženja na novo ali pa se ni zaradi dela in vloženih sredstev bistveno povečala vrednost kmetije.
Ob ugotovitvi, da ima stranka prenizko odškodnino, glede višine (zaradi nizkega zneska) ne predlaga izvedenca ustrezne stroke, se lahko stranka sklicuje na dokaz z zaslišanjem priče in tožeče stranke ter na odločitev sodišča po prostem preudarku.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Odločitev o višini povečane preživninske obveznosti toženca do mladoletnih tožnikov kaže, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz povečanih mesečnih potreb dveh mladoletnih tožnikov glede na potrebe ob prvi v toženčevo breme določeni preživnini z razvezno sodbo, da pa je prvostopno sodišče pri razdelitvi bremen za ugotovljene povečane potrebe nepravilno ocenilo toženčeve zmožnosti za plačevanje preživnine za mladoletnega tožnika v višini, določeni v izpodbijani sodbi. Prvo sodišče je glede na toženčev poklic ter dejstvo, da ima tudi sam delavnico pravilno zaključilo, da ima možnost dodatnega dela, le da ni ocenilo, koliko je toženčev dejanski zaslužek zaradi dopolnilnega dela višji od uradno prikazanega oz.
registriranega. Iz obrazložitve prvostopne sodbe očitno izhaja stališče sodišča, da predstavljajo dnevnice in kilometrina, preko katerih dobi toženec izplačano razliko plače, prikrit dohodek (in ne materialne stroške), iz razlogov sodbe pa njihova višina ni razvidna.
Pri naštevanju posebnih toženčevih izdatkov za zavarovanje pa ni razvidna njihova kontinuiranost oz. ali gre mesečne ali letne izdatke, niti ni ugotovljena narava tega zavarovanja (obvezno ali prostovoljno). V kolikor gre za toženčevo prostovoljno in dodatno zdravstveno zavarovanje, le-to prav gotovo ne more imeti prednosti pred preživninsko obveznostjo.