ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovancu sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za njegove konkretne duševne bolečine zaradi njegovega konkretnega zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354, 354/2, 354/2-3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1, 55, 55/1, 55/1-1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor - upravna pristojnost
Po določbi 1. odst. 275. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP) se izvršba za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, opravi po upravni poti (upravna izvršba), po sodni poti (sodna izvršba) pa le v primerih, ki so določeni s tem zakonom (torej ZUP).
Carinski zakon (CZ) ne vsebuje določb o prisilni izterjavi carinskega dolga, pač pa v 1. odst. 155. člena CZ določa, da se prisilna izterjava opravi v skladu z veljavnimi predpisi. V 6. členu CZ pa je določeno, da se za prisilno izterjavo uporabi Zakon o davčnem postopku (ZDavP), ki v 2. točki 1. člena za izvršitev denarne terjatve izrecno določa pristojnost carinskega organa. Izjema od te določbe je 2. odst. 81. člena ZDavP, po katerem opravi prisilno izvršbo sodišče po ZIZ-u le v primerih, ko gre za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in na delež družbenika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
Ko je prodajalec stvari že pristopil k sanaciji objekta, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka za jamčevanje za napake iz razloga, da kupec ni pravočasno grajal napak.
Če je tožeča stranka, ki iztožuje svojo terjatev zoper prvotoženo stranko iz naslova prenovitve, isto terjatev prijavila v postopku za prisilno poravnavo zoper drugo toženo stranko, to ne pomeni, da je tožeča stranka odstopila od prenovitvene pogodbe s prvo toženo stranko, saj se to dejanje tožeče stranke prvo tožene stranke ne tiče (relativnost obveznostnega razmerja).
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 557, 557/1, 562, 562/1, 557, 557/1, 562, 562/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
vrnitev dolga po posojilni pogodbi
Na podlagi določila čl. 562/I ZOR mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Na podlagi dosedaj izvršenega dokaznega postopka je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v novo sojenje.
ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5.
izvršilni stroški
Dolžnica mora povrniti upnici stroške, ki so bili potrebni za izvršbo in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Kot stroški postopka zapadejo v izterjavo brez predhodnega upničinega opomina dolžnici.
Bistveno poslabšanje razmer razlaščenca mora biti v vzročni zvezi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice, ampak je posledica subjektivne okoliščine na strani razlaščenca.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Preklic pooblastila velja le za naprej. Vročitev pisanja pooblaščencu namesto stranki osebno zato ne predstavlja nezakonitega postopanja, zaradi katerega naj ne bi bila dana stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je oprlo na mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, ki je tako v pisnem mnenju, kot na glavni obravnavi sicer dopustil možnost, da bi do prometne nesreče lahko prišlo na način, kot sta ga opisovala oba obdolženca, izključil pa je verjetnost, da bi na osebnem avtomobilu nastale ugotovljene poškodbe. Oba obdolženca sta tedaj z goljufivim namenom poskusila spraviti v zmoto zavarovalnico, da bi jima na podlagi lažnega prikaza poteka prometne nesreče priznala odškodnino. Dejansko stanje tako ni bilo niti zmotno, niti nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče obe pritožbi obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni.
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, zato je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.
Že po vpisu v zemljiško knjigo vložena tožba na razveljavitev listine na podlagi katere je bila vknjižba dovoljena, ne predstavlja pravnorelevantnega razloga, iz katerega naj bi izhajalo, da je treba zemljiškoknjižni vpis razveljaviti.
Dobo, ki je potrebna za priposestvovanje služnosti, mora sodišče jasno zaokrožiti in v tej ugotoviti, ali so podani tudi ostali pogoji iz 54. člena ZTLR.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - odmera odškodnine - individualizacija odškodnine
Pri določitvi odškodnine za navedene oblike škode, so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožnikovega primera. Pritožnikovi pritožbeni razlogi za zvišanje odškodnine za posamezne oblike škode ob pravilni uporabi materialnega prava (200. člen in 203 člen ZOR) niso utemeljeni. Odmerjena odškodnina je razvrščena v okvirje, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje.
ureditev razmerij med solastniki - dovolitev nujne poti
Položitev plinskih cevi v solastno zemljišče pomeni poseg v lastninsko pravico na tujem zemljišču, zato tako dejanje ni predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, pač pa postopka za dovolitev nujne poti.
Ni mogoč zaključek glede povzročitve škode v silobranu, dokler dejanski stan škodnega dogodka ni popolno in pravilno ugotovljen, ker s tem tudi niso ugotovljeni predpisani elementi tega pravnega instituta.
Ob neobrazloženi pritožbi je uradni preizkus uporabe materialnega prava pokazal, da je prvostopno sodišče skupno premoženje pravilno razdelilo s fizično delitvijo nepremičnine in s predlagateljevim izplačilom razlike v vrednosti nasprotni udeleženki.