začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - akceptni nalog
V primeru, da upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže, da je njegova denarna obveznost ugasnila v celoti, ampak le deloma, je možna tudi odločitev, da se realizacija akceptnega naloga prepove le nad določenim zneskom, tako da ga je dolžnik dolžan vrniti po tem, ko ga Agencija R Slovenije delno realizira.
opozorilo na pravno dobroto - nedovoljen dokaz - zaslišanje privilegirane priče
Če sodišče prve stopnje pred zaslišanjem obdolženčeve žene in obdolženčeve tašče obeh ne opozori po 2. odst. 236. člena ZKP, pa čeprav je žena oškodovanka in tašča obremenilna priča, in na njuni izpovedbi opre obsodilno sodbo, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odst. 371. člena ZKP, katere posledica je razveljavitev izpodbijane sodbe.
Če besedilo ni dovolj jasno in ga zato zgolj z gramatikalno in logično razlago ni mogoče pravilno uporabiti, je potrebno uporabiti vse razpoložljive pripomočke, da se ugotovi skupen pomen pogodbenikov.
Če zagovornik prosi za preložitev nadaljevanja glavne obravnave zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov, lahko sodišče nadaljuje glavno obravnavo brez zagovornikove navzočnosti le, če se obdolženec s tem izrecno strinja, v nasprotnem primeru pomeni nadaljevanje glavne obravnave brez zagovornika bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl. 371/I točka 3 ZKP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor dolžnika, da ni dolžan plačati RTV naročnine, ker je RTV sprejemnik odtujil ali ker je sprejemnik v okvari, ni utemeljen, če naročnik ni izkazal odjave sprejemnika na način, predviden v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja RTV sprejemnikov.
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog
Če oškodovanec kot tožilec kljub pravilnemu opozorilu sodišča na pomanjkljivosti v vloženem obtožnem predlogu in ob sporočeni posledici glede zavrženja ponovno vloži nepopolen obtožni predlog, ki ni sposoben za obravnavanje, se prvi obtožni predlog zavrže.
Ni izkazan goljufivi namen leasingojemalca v trenutku sklepanja pogodbe, če ta ob stroških sklepanja pogodbe plača 20 % polog, kasneje še dva obroka in zavaruje dolg z hipoteko na nepremičnini vpisano v zemljiško knjigo, četudi kasneje, zaradi finančnih težav, preostanka obveznosti ne izplača.
Če je dolžnik v zamudi z odplačilom posojila, pa zavarovanec kakorkoli izve za dolžnikove finančne težave, je dolžan o tem nemudoma pisno obvestiti zavarovalnico in v skladu z njenimi navodili takoj podvzeti vse nujne ukrepe.
Če je zaradi nespoštovanja te dolžnosti nastal škodni primer ali pa se je škoda povečala, lahko zavarovanec delno ali v celoti izgubi pravico do odškodnine. Sankcija za preprečevanje škodnega primera je namreč v tem, da se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zavarovanec k škodi s svojim pasivnim ravnanjem (kršitvijo sodelovalne dolžnosti) prispeval.
dobava električnega toka - odgovornost za redno dobavo
Organizacija, ki opravlja elektro dejavnost splošnega pomena, je odgovorna za redno opravljanje javne službe. Svoje odgovornosti se lahko razreši le, če dokaže razlog, ki jo opravičuje, oz. če dokaže, da je ravnala kot dober gospodarstvenik in da iz opravičenega razloga ni mogla dobavljati elektrike.
V delo komercialista spada sklepanje pogodb in določanje plačilnega roka v njih, ne pa tudi odpovedovanje obračunavanju in izterjevanju zamudnih obresti zaradi prekoračitve veljavno dogovorjenega plačilnega roka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal poslovnemu razmerju med njim (cesusom) in cedentom (odstopnikom terjatve). Dolžnikov ugovor (iz 2. odst.
440. člena ZOR) pa je šteti za obrazložen ugovor, saj je po določbah materialnega prava breme dokazovanja obstoja poslovnega razmerja (oz.
terjatve) med odstopnikom terjatve in dolžnikom na strani prevzemnika terjatve, to je upnice v tem postopku. V ugovoru zatrjevanega (negativnega) dejstva o neobstoju uveljavljane terjatve dolžnik namreč niti ne more dokazati. Zato za obrazložen ugovor (v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ) v konkretnem primeru zadostuje že trditev dolžnika v ugovoru, da upnici ničesar ne dolguje, ker je bila "cesijska izjava" (priloga A3 v spisu) dana za neobstoječo terjatev.
motenje posesti - motilno dejanje - verbalni napad
Ker sta toženčeva verbalna prepoved in zatem fizični napad bila usmerjena prav v to, da se tožnici prepreči uporaba poti, ki jo je pred tem redno uporabljala, pomeni takšno ravnanje motenje posesti.
Izpolnjeni so pogoji za preklic pogojne obsodbe obsojenemu, izrečene s posebnim pogojem povrnitve škode oškodovancu, če te ne plača ne zato, ker tega ne more, ampak zato, ker se temu izmika še vnaprej.
Neutemeljeno pritožnik izpodbija odločbo o kazni, ko navaja, da ga sodišče ne bi smelo obravnavati kot povratnika. Pritožnikove navedbe, da še nikoli ni bil kaznovan v zvezi s takšnimi ali podobnimi zadevami, niso utemeljene. Pritožnik je bil v času od leta 1972 pa do 1998, kot izhaja iz podatkov kazenske evidence pri Ministrstvu za pravosodje, kar enaindvajsetkrat kaznovan, od tega pa devetnajstkrat zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje kot so tatvina, velika tatvina, goljufija, odvzem motornega vozila, zatajitev in v enem primeru rop, kaznovan pa je bil še zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanje javnega prometa. Glede na navedene podatke, je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno zaključilo, da gre pri obdolžencu za povratnika in ob upoštevanju te okoliščine pri določitvi posamičnih kazni in nato enotne kazni, določilo pravične posamične kazni in pravično enotno kazen zapora.
Pritožba proti sklepu, s katerim se ugotovi mirovanje postopka, ne zadrži njegove izvršitve, in če postopek miruje tudi ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. Tako tudi ne rok štirih mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka, če želi, da pravda teče naprej.
Fizična oseba izgubi sposobnost biti stranka v postopku s smrtjo. Če je sprožen postopek proti osebi, ki je umrla še preden je bila vložena tožba oziroma predlog za izvršbo, se takšna pomanjkljivost ne da odpraviti, zato sodišče tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izreklo predlaganih vzgojnih ukrepov nadzorstva organa socialnega varstva trem mladoletnikom, ki so postali med kazenskim postopkom polnoletni (čl. 93/I KZ), pač pa je izreklo vzgojni ukrep navodil, ki pri dopolnjeni polnoletnosti ne pride več v poštev. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z izrečenim vzgojnim ukrepom, je ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.