delovna nesreča - delo na višini - objektivna odgovornost - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - odgovornost delodajalca za škodo - zavarovalna pogodba - posredni oškodovanci - soprispevek - vzročna zveza - izguba preživljanja - odškodnina zaradi smrti bližnjega - smrt moža in očeta - zavarovalno kritje (jamstvo) - posredna (refleksna) škoda - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - splošni pogoji
Tožnice ne zahtevajo denarne odškodnine, za katero je predvidena izključitev zavarovalnega kritja. Izguba zaslužka ali dobička ni pravno enako kot škoda, ki nastane zaradi izgubljenega preživljanja. Istovrstnost je zgolj v odškodninski naravi teh zahtevkov, odločilni razlikovalni znak pa so že različne predpostavke, ki opredeljujejo upravičence oziroma krog oškodovancev. Pravna ureditev teh položajev in upravičenj je urejena ločeno - v drugem odstavku 172. člena OZ in v 173. člen OZ, kar dodatno kaže, da ne gre za istovrstne primere, predvsem pa ne gre za enak interesni ali vrednostni temelj, ki bi narekoval enako pravno vrednotenje.
kaznivo dejanje nasilja v družini - trajnejša življenjska skupnost - podrejen položaj - dokazanost - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je izrek oprostilne sodbe utemeljilo z navedbami, da nista dokazana dva zakonska znaka kaznivega dejanja nasilja v družini, to je druga trajnejša življenjska skupnost in podrejenost oškodovanke. Tosmerno obrazložitev utemeljeno izpodbija državna tožilka, ki sodišču prve stopnje na eni strani upravičeno očita, da je nekritično verjelo zagovoru obdolženca, ne da bi upoštevalo, da si je obdolženec deloma prihajal sam s seboj v nasprotje, medtem ko na drugi strani argumentirano poudarja, da so izpovedbo oškodovanke smiselno potrdile vse zaslišane priče.
upravnik večstanovanjske stavbe - aktivna legitimacija upravnika za izterjavo obratovalnih stroškov - veljavnost pogodbe o upravljanju - dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju - trditveno in dokazno breme upravnika - dokazovanje negativnega dejstva - predhodno vprašanje - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti
Ni res, da tožeča stranka zaradi dejstva, da gre za spor male vrednosti, ne bi mogla dokazovati, da je upravnik. Res je, da predmet te pravde ni spor o obstoju oz. veljavnosti pogodbe o upravljanju, ampak je to zahtevek na plačilo zneskov, ki jih tožeča stranka kot upravnik uveljavlja od toženke. A vendar se je vprašanje veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev pojavilo zaradi ugovora toženke, ki je menila, da ta ni veljavna. Ker je aktivno legitimiran za tak zahtevek samo upravnik, je bilo zaradi ugovora ključno odgovoriti na (predhodno) vprašanje veljavnosti navedene pogodbe, za kar pa je zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena dokazno breme na tožeči stranki.
Če je bilo v drugi pravdi ugotovljeno, da so etažni lastniki določili novega upravnika, to v ničemer ne vpliva na odločitev obravnavani zadevi.
Pritožba ne pojasni razlogov za stališče, da v sporu male vrednosti sodišče ne bi moglo samo reševati predhodnega vprašanja, za tako stališče pa tudi ni podlage v ZPP.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno razpolaganje - razpolaganje s skupnim premoženjem - skupno premoženje zakoncev - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - dedovanje zakonca - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - uveljavljanje zmanjšanja oporočnih razpolaganj - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Po ustaljeni sodni praksi se v tovrstnih primerih, ko je samo eden od zakoncev vpisan v zemljiško knjigo, dejstva o obstoju skupnega premoženja, njegovem obsegu in deležih na njem pa so sporna, za manj verjetno šteje pravica tistega, ki zemljiškoknjižnemu stanju nasprotuje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - določitev vrednosti daril - vračunanje daril v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo. Ker gre v tem delu za spor o obsegu zapuščine, sodišče prve stopnje spornih dejanskih vprašanj ne sme reševati samo, ampak mora odločanje prepustiti pristojnemu pravdnemu sodišču. Enako velja za vračunanje darila v dedni delež dediča C. C. mlajšega, ki darilo sicer priznava, vendar je med dediči sporna njegova vrednost. Odveč je potemtakem sklicevanje pritožnice na trditveno in dokazno gradivo, ki ga je že posredovala zapuščinskemu sodišču, lahko pa to vpliva na presojo, čigava pravica je manj verjetna, in posledično na odločitev o tem, koga bo zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo.
Utemeljena je pritožbena trditev, da ni sporna celotna terjatev zapustnika zoper dolžnika B. B., pač pa samo njen presežek nad 30.000,00 EUR. Za ta znesek je bila z dolžnikom sklenjena poravnava, čemur ostali dediči ne nasprotujejo. Sodišče bi torej moralo pritožnico napotiti na pravdo samo za 21.600,00 EUR, kolikor naj bi po stališču dedinje znašale dolgovane obresti. Čeprav gre v tem delu za pravno vprašanje, bo morala pritožnica svoje stališče dokazati v pravdi, ker se to vprašanje tiče obsega zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00071314
ZPP člen 335, 335-4, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18. DZ člen 141, 141/8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a.
začasna ureditev stikov - odločba o stikih - sprememba ureditve stikov - dokazovanje z izvedencem - postavitev dodatnega izvedenca - odtujitev otroka od roditelja - podpis pritožbe - varen elektronski podpis - odmera nagrade izvedenca - nagrada izvedencu za delo - pisno izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev - Izvedenec za deficitarno področje
ZPP pisno izvedensko mnenje res določa le kot drugo možnost, a v praksi je pravilo, ki ima utemeljen razlog – tak pristop omogoča bolj poglobljen pristop k delu izvedenca; pisno mnenje je praviloma bolj razumljivo, izčrpno in pregledno. Če sodišče kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če stranka ni podala pripomb, glede katerega bi bilo treba izvedenca zaslišati.
Na strani staršev ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale drugačno določitev stikov, prišlo pa je do spremembe pri mladoletnem A. Kot ugotavljata izvedenki, je skoraj petnajstletni fant v razvojnem obdobju, ko je treba kljub nevarnosti za njegov odnos z materjo, upoštevati njegovo pristno željo po več stikih z očetom, pa tudi bratom.
Mnenje (četudi zapisano v skupnem elaboratu) izvedencev dveh različnih strok terja priznanje nagrade za delo obema izvedencema.
ZPP člen 278, 278/1, 316, 453a, 453a/1, 458, 458/1.
posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - vložitev odgovora na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - fikcija pripoznave tožbenega postopka - sodba na podlagi pripoznave - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker toženka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku, je prvo sodišče utemeljeno štelo, da ni bil vložen in da je toženka pripoznala tožbeni zahtevek, glede na to, da gre v tej zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 278. člena, prvi odstavek 453.a člena in prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP je prvo sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, na kar je bila toženka pravilno opozorjena (drugi odstavek 453.a člena ZPP).
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - videz nepristranskosti sojenja - dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - plačilo predujma za izvedenca
Sporočila sodnice povprečno razumen človek ne more razumeti drugače, kot da bo sodnica toženkino neplačilo polovice predujma upoštevala pri dokazni oceni oziroma pri presoji zadeve, to pa v toženkino škodo. Pojasnilo sodnice v njeni izjavi 31. 1. 2019, da je s tem želela doseči, da bi izvedenec lahko čim prej začel z delom, ne spremeni ničesar, saj postopka ni mogoče pospešiti (11. člen ZPP) s procesnimi kršitvami. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča (ki si mora za to prizadevati ves čas postopka) je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
prodaja vozila - sklenitev kupoprodajne pogodbe - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi - izpolnitev obveznosti iz pogodbe - neizpolnjena dvostranska pogodba - vabilo na narok - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - načelo obojestranskega zaslišanja - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - nesubstanciran dokazni predlog
Sodišče je zakonitemu zastopniku tožene stranke dalo priložnost, da ga zasliši na naroku za glavno obravnavo, ki je zakoniti zastopnik tožene stranke ni izkoristil. Zato pritožbena trditev, da je sodišče kršilo načelo obojestranskega zaslišanja, ne vzdrži pritožbene presoje.
Tožnik je svoje obveznosti po sklenjeni kupoprodajni pogodbi v celoti izpolnil, zato je svojo obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in tožniku plačati kupnino v višini, ki sledi iz sklenjene kupoprodajne pogodbe.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - zahtevek na plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost bank - tožba proti poslovnim bankam - podrejene obveznice - izbris obveznic - razlogi za prekinitev postopka - pravna varnost - načelo neodvisnosti sodstva - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka ni materialnopravno pravilna že zato, ker sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču sploh ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja ter kakšnega takega predloga niti ne namerava podati.
Kljub temu velja nadalje pojasniti, da ima pritožnica prav tudi v delu, ko trdi, da okoliščine, da bo v reviziji, vloženi po sklepu o dopustitvi revizije presojano vprašanje: „Ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice?“, ni moč umestiti v okvir določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP. Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Ta pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji v drugi zadevi, ter zato kot taka niti ne more upravičevati prekinitve postopka v predmetni zadevi.
Po pravici do sodnega varstva mora stranka imeti možnosti, da spor predloži sodišču in da sodišče o tem sporu meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo. V kolikor se tekom posameznega postopka pojavijo okoliščine, ki bi to pravico lahko ogrozile, pravo ponuja vrsto rešitev kot so npr. materialno procesno vodstvo, prilagoditev strogosti trditvenega in dokaznega bremena, zapolnjevanje pravne praznine itd. Ker je uporaba teh instrumentov pogojena s pravili, za uporabo katerih je v vsaki posamezni zadevi potrebno ugotoviti konkretna relevantna dejstva, zgolj pavšalno in hipotetično sklicevanje na kompleksnost in zapletenost vprašanj v zadevah v zvezi s podrejenimi obveznicami, ter s tem povezano varovanje pravic strank, ne more imeti za posledico prekinitve postopka. Ne glede na to, kako kompleksna in zapletena so ta vprašanja, je namreč o njih potrebno odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074709
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 338, 355, 355/1, 358. URS člen 33, 67.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - alternativnost pogojev - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - novejša sodna praksa - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - dolžna profesionalna skrbnost - spremembe valutnih tečajev - tuja valuta denarne obveznosti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - kreditno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja
V skladu s sodno prakso SEU ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti v dolgoročnih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni in ima zato tudi nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Banka ne zadosti pojasnilni dolžnosti, če se na podlagi podanih informacij kreditojemalec lahko zgolj abstraktno zaveda tečajnega nihanja in možnosti spremembe višine obrokov kredita. Informacije morajo biti takšne, da bi se povprečen potrošnik moral in mogel konkretno zavedati dejanskih posledic velikega padca vrednosti domače valute (in zvišanja tujih obrestnih mer) na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita. Evropsko pravo vzpostavlja domnevo, da se povprečen potrošnik - posameznik iz obširne množice tistih, ki sklepajo posle v pravnoposlovnem prometu, ne glede na njihove osebne značilnosti - ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja. Natančnost pojasnil mora biti torej premo sorazmerna bremenu (tveganju), ki ga za potrošnika ustvarja pogodbeno določilo, to breme pa je lahko pri kreditih v tuji valuti potencialno celo neomejeno.
V nasprotju s povprečnim potrošnikom ponudniki kreditov dnevno trgujejo tudi s po več desetimi valutami, zato je zavedanje in zgodovinska izkušnja finančnega sektorja, da so valutna razmerja docela nestabilna in da so nihanja lahko zelo visoka, nedvomno obstajalo že v času sklepanja spornih kreditnih pogodb (ne šele po dogodkih v letih 2011 in 2013).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071106
OZ člen 88, 88/1. ZVPot člen 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - praksa SEU - sodna praksa Ustavnega sodišča - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - novejša sodna praksa - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pravice potrošnika
Glede na novejšo sodno prakso povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne omogočajo zaključka o korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke in je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, pač pa mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj lahko znatno spremeni in ima zato nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Banka mora kreditojemalca opozoriti, da je stopnja valutnega tveganja visoka, ker so nihanja lahko potencialno velika zlasti v dolgoročnem obdobju in imajo lahko znatne negativne posledice na njegove finančne obveznosti. Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da pojasnilo potrošniku o vrstah kredita, ki jih banka odobrava, primerjalna predstavitev drugega kredita v EUR, opozorilo o možnostih bodočega (neugodnega) nihanja tečaja in tuje obrestne mere oziroma grafična predstavitev preteklih nihanj tečajnega razmerja, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in glavnice kredita v posledici valutnega tveganja, fiksni izračun bodočih obrokov na temelju aktualnega tečaja, da banka ni „reklamirala“ kredite v CHF, pogodbeno določilo o valutnem tveganju, čas za razmislek pred sklenitvijo kreditne pogodbe, možnost konverzije kredita v evrskega in opozorilo notarja na pravne posledice sklenjene pogodbe ne zadoščajo za izpolnitev standarda pojasnilne dolžnosti, ki se zahteva od ponudnika posojil v tuji valuti.
Toženka je kršila načelo vestnosti in poštenja (dobro vero v postopkovnem smislu), kar pomeni, da je sporni pogoj nepošten. Brez njega nadaljnji obstoj kreditne pogodbe ni mogoč, kar vodi k materialnopravnemu zaključku, da je zaradi nepoštenega pogoja kreditna pogodba v celoti nična.
pravdni postopek - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov - stroški v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi - izredna pravna sredstva - revizija - plačilo za odvetniške storitve - obračun odvetniške storitve - vštevanje stroškov - predlog za dopustitev revizije - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških prezrlo določbo tarifne številke 22 OT o vštevanju 50 % odvetniških stroškov predloga za dopustitev pravnega sredstva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo. Tožniku je iz naslova predloga za dopustitev revizije priznalo 1.000 točk, zato bi moralo - kot pravilno ugotavlja pritožba - polovični znesek (500 točk) všteti k točkam za vložitev revizije ter tožniku za revizijo priznati 700 in ne 1.200 točk.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071458
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZGJS člen 59, 59/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5, 5/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 14, 14/1. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-2. Odlok o oskrbi s pitno vodo (2005) člen 2, 2-2.
komunalne storitve - pasivna legitimacija - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitve javne službe - solidarno poroštvo - narok v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka
Obveznost plačila za storitve obvezne gospodarske javne službe nima pogodbene podlage, temveč temelji na zakonu in podzakonskih predpisih, ki določajo, da je zavezanec za plačilo uporabnik storitev obvezne gospodarske javne službe.
Drži sicer, da se je upravnik s Pogodbo kot porok in plačnik zavezal plačati za storitve, ki jih tožeča stranka izvaja kot gospodarsko javno službo, vendar pa je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da to dejstvo povzroči, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev. Tožena stranka je pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev že na podlagi predpisov o obveznih gospodarskih javnih službah.
ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/3, 236a, 236a/6, 286, 286a. ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 97f, 97f/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej opredelilo, koliko ur dela je zahtevala posamezna naloga, to ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih.
Milejši ukrep prepovedi približevanja, izrečen obdolžencu, doslej ni bil učinkovit, kar končno priznava tudi pritožba, ko na svoj način skuša prikazati razloge za obdolženčevo kršitev tega ukrepa. Po drugi strani pa pritožba tudi ne ponudi odgovora na vprašanje, v kakšnih (krajevnih) okoliščinah bi bilo morebiti mogoče izvajati hišni pripor. Vsaj za zdaj se kot edina možnost kaže izvrševanje hišnega pripora na naslovu obdolženčevega bivanja, ki pa je tudi kraj storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ko torej ta možnost izvrševanja hišnega pripora, druge pa obramba ne ponudi, ponovno ne gre skupaj s ciljem, ki naj bi ga hišni pripor zasledoval.
Tudi v zvezi s sedaj ponovljenimi pritožbenimi navedbami lahko pritožbeno sodišče zgolj ugotovi, da v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ko so relevantne za presojo ponovitvene nevarnosti in ne glede na pojasnjevanje pritožbe, zakaj da je obtoženi tolikokrat kršil odrejeno prepoved približanja, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob vseh pravilno ugotovljenih okoliščinah pravilno dognalo, da je ponovitvena nevarnost še vedno podana.
prepozna zahteva za izločitev sodnika - pravica do naravnega sodnika - triaža - ugovor krajevne nepristojnosti - prepozen ugovor - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - dokazna moč vročilnice - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Toženki bi bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem zgolj v primeru, če bi ji sodišče prve stopnje onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo njene utemeljene prošnje za preložitev naroka, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Toženka namreč niti naknadno ni izkazala upravičenega razloga, zaradi katerega se zakoniti zastopniki toženke obravnave niso mogli udeležiti.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Formalna razporeditev tožnika v hitre odzivne sile ni poseg v pravico do tedenskega počitka, saj to pomeni, da bi se moral tožnik, če bi bilo to treba, aktivirati. Tožnik ni znal pojasniti, kdaj so bili dejansko aktivirani za hitro posredovanje, da bi bile te sile aktivirane, pa se med zaslišanjem ni spomnila niti priča. Tako je pravilen zaključek sodišča, da tožnik ni dokazal, da je bil v okviru hitroodzivnih sil aktiviran in s tem opravljal delo.
Sama dosegljivost na telefon na dela prost dan ne pomeni, da je bil tožniku, če ni bil klican in ni opravljal nobenih nalog, iz tega razloga kršen tedenski počitek.