DZ člen 157, 159, 161, 162. ZNP-1 člen 6, 7, 100. ZSV člen 81.
začasna odredba - stiki pod nadzorom
Sodišče prve stopnje se je v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD Celje in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za otroka korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer otrok skupaj z materjo sedaj biva, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Otrokova korist je vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
začasna nezmožnost za delo - postavitev drugega izvedenca
Omejitev dvigovanja bremen sama po sebi v okoliščinah konkretnega primera po več kot petmesečnem bolniškem staležu ne predstavlja indikacije za stalež.
Dogovor o krajšem odpovednem roku s potekom 31. 12. 2021 res ne vsebuje dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, vendar navedeno za razsojo v tej zadevi ni odločilno. Bistveno je zgolj dejstvo, da je A. A. delovno razmerje z elementi iz 4. člena ZDR-1 pri tožeči stranki dejansko prenehalo z dnem 31. 12. 2021 ter se je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dne 1. 1. 2022 dejansko vzpostavilo pri delodajalcu B. d. d. Z dnem 31. 12. 2021 je tako odpadla podlaga za ex lege vključenost v zavarovanje iz 14. člena ZPIZ-2 pri tožeči stranki. Od 1. 1. 2022 dalje je pravni temelj za obvezno zavarovanje A. A. iz delovnega razmerja in posledično lastnost zavarovanca obstajal pri delodajalcu B. d. d.
Ker je glede na ugotovljena lastna sredstva in premoženje nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s plačilom stroškov izvedenca ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje, je pravilno v skladu s 70. členom ZNP-1 odločilo, da krije stroške izvedenca nasprotni udeleženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080673
ZD člen 6, 6/1, 60, 60/1, 128, 128/1. OZ člen 34, 38. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sprememba tožbe - dokazna ocena - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - kakšen mora biti predmet obveznosti - kdaj je predmet določljiv - nujni delež - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Vsebina oporoke mora biti mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva (34. člen OZ). Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (38. člen OZ). Vsebina oporoke je torej nedoločljiva, če se je tudi s sredstvi razlagi ne da ugotoviti.
Ugotavljanje vrednosti oporočnih določil oziroma predmetov ni vprašanje določljivosti. Slednje bo predmet zapuščinskega postopka v primeru, da bo tožnica uveljavljala prikrajšanje nujnega deleža.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - družbenik in poslovodna oseba - izbris družbe brez likvidacije - višja sila
Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije in izpovedi tožnika sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni postal brezposeln po svoji volji ali krivdi ne glede na to, da je bila družba A. d. o. o., katere edini lastnik in direktor je bil, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Res je sicer tožnik sprejel odločitev, da družba preneha, kar pa še ne pomeni, da je postal brezposeln po svoji volji ali krivdi.
preživnina za otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - epidemija - turizem - omejitve pri delu - bolniška odsotnost - stroški življenjskih potreb otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - sporno dejansko stanje - dejanske okoliščine
Povsem neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj zaradi poškodb ne more več opravljati dejavnosti, ki so povezane z vodništvom in turizmom. Tudi življenjski slog predlagatelja dodatno kaže, da bo predlagatelj lahko izpolnjeval preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - dolžnost izvedbe naroka - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje praviloma zahteva razpis naroka – s tem se namreč daje stranki možnost izkazovanja razlogov, na podlagi katerih utemeljuje svoj predlog. Izjemo predstavljajo okoliščine, naštete v 120. členu ZPP. Primer slednjih so predlogi, s katerimi se zatrjujejo očitno neupravičeni razlogi (drugi odstavek 120. člena ZPP). Če je torej sodišče prve stopnje menilo, da so zatrjevani razlogi „zgolj“ neutemeljeni (in torej ne očitno neutemeljeni), bi moralo izvesti narok, presojati trditve in dokaze ter šele nato sprejeti tak zaključek. Pritožnik tako utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Tožnik je bil tisti, ki je vtoževal denarno terjatev. Na njem je bilo torej dokazno breme v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je na dneve, ki so v evidenci tožene stranke opredeljeni kot tedenski počitek, dejansko delal ter v kakšnem obsegu. Tožnik tega bremena v konkretnem sporu ni zmogel, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
vrnitev v prejšnje stanje - rok za plačilo sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepodaljšljiv rok
Vlogo je treba presojati tudi po vsebini in ne samo po naslovu.
Drži, da so materialnopravni roki nepodaljšljivi. Vendar je razlog, ki bi bil lahko podan zaradi zdravstvenih težav, ki onemogoči na primer plačilo sodne takse ali dopolnitev predloga, lahko razlog, ki pripelje do postavitve v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071504
SPZ člen 28, 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2, 219, 219/1. ZPP člen 196, 214, 285. ZZK-1 člen 19.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - dobra vera posestnika - služnostna pravica hoje - pogodbeno dogovorjena služnost - solastnina gospodujoče stvari - navidezna solastnina - aktivna legitimacija solastnika - enotni sosporniki - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - materialno procesno vodstvo - izročitev ključev vhodnih vrat
Stvarna služnost je lahko le v korist gospodujoče stvari kot celote, ne pa posameznega solastniškega deleža. Solastniki gospodujoče nepremičnine služnost izvršujejo kot to zahtevajo potrebe gospodujoče nepremičnine. Po 219. členu SPZ se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje stvar. Zato tudi 19. člen ZZK-1 določa, da se v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo.
Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja. Poleg prostorskih mej izvrševanja služnosti na služeči nepremičnini bi morale namreč biti glede na ugotovitev, da je bila služnost ustanovljena in priposestvovana le v korist določenega dela stavbe, razjasnjene okoliščine, potrebne za natančen opis gospodujoče stvari (določenega dela stavbe), v korist katere jo ima vsakokratni lastnik pravico izvrševati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070222
ZTLR člen 12, 12/1. SPZ člen 44, 44/1. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43. ZLNDL člen 2, 2/1. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42. ZPP člen 155, 155/1.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - terasa - gostinski lokal - površina zemljišča - družbena lastnina - gradbeno dovoljenje - pravica uporabe - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje - dobra vera posestnika - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Sporno zemljišče predstavlja posebni skupni del v korist gostinskega lokala. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja in zgraditvijo terase je namreč pravni prednik udeleženca na zemljišču, kjer stoji sporna pokrita terasa, pridobil pravico uporabe, ki se je po prvem odstavku 2. člena ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
plačilo za nadurno delo - nezadostna trditvena podlaga - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel zadostnih dejstev, ki bi potrjevala, da je opravil nadure, in v potrditev teh dejstev ni ponudil ustreznih dokazov.
KZ-1 člen 285, 285/3. ZKP člen 15, 16, 18, 83, 149b, 154, 156, 167, 184. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 29, 37, 38, 156. ZUstS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
Priloge poročila v dopolnitev kazenske odvadbe, vložene v spis po končani preiskavi in vložitvi obtožnice, niso nedovoljeni dokazi.
Sodišče je dolžno odgovoriti na resno in argumentirano pobudo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona, vendar ne nujno v sklepu o predlogih za izločitev dokazov.
Dokazni standard za odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa po prvem odstavku 149.b člena ZKP je neustaven.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 62.
evropsko potrdilo o dedovanju - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - uradni jezik sodišča
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je namen Uredbe, da se evropsko potrdilo o dedovanju (potrdilo) prizna v vseh državah članicah brez kakršnega koli posebnega postopka, vendar meni, da predložitev prevoda hrvaškega potrdila ne predstavlja posebnega postopka. Poleg tega ne drži pritožbena navedba, da je obravnavano potrdilo izpolnjeno le z odkljukanimi posameznimi kategorijami obrazca, saj je v točkah 4.2 in 8.2.3. dodano besedilo, kar torej terja prevod.
delo v splošno korist - neizvršitev izrečenega ukrepa - zaporna kazen
Neizpolnjevanje nalog v zvezi z delom v splošno korist je izključno posledica obsojenčevega malomarnega odnosa, zato so razlogi za neizvršitve dela izključno v sferi obsojenca, torej so posledica njegovega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja vabilom in kršenju obvzenosti iz dela v splošno korist.
Glede predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe z dne 26. 7. 2023, s katerim je nasprotni udeleženec predlagal spremembo stikov na način, da bi mladoletni otroci preživeli z njim en teden v juliju in en teden v avgustu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nezmožnost strnjenega preživljanja dopusta na morju v trajanju enega tedna že drugo leto zapored ni nekaj, kar bi otroke ogrožalo, prav nasprotno, iz mnenja CSD izhaja, da bi bili otroci ogroženi ravno, če bi režim stikov, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 7. 12. 2022, spremenili (kot izhaja iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).
Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.
Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacijami seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.
Toženka je svojo pojasnilno dolžnost izpolnjevala, poleg ustno posredovanih bistvenih informacij o naravi obveznic in tveganju v primeru stečaja, s pomočjo prospekta za prodajo podrejenih obveznic, ki ga je imel tožnik možnost pregledati in se z njim seznaniti.
Glavna lastnost podrejene obveznice (kot kvalificirane pravice) je ravno to, da je namenjena pokrivanju izgub banke in zaščiti drugih upnikov, zlasti deponentov.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13.
stroški priče - nadomestilo plače - razveljavitev sklepa
Zahtevka delodajalca za refundacijo nadomestil plače za priči, ki jima je sodišče prve stopnje sledilo pri odmeri priglašenih stroškov prič, ne ustrezata pravilom 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.