CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076605
OZ člen 5, 6, 169, 642, 642/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
delni umik tožbe - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - določitev plačila in izplačilo - popolna odškodnina - pogodba o odstopu terjatve - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti
Oškodovanec v obligacijskem razmerju mora pri odpravljanju škode ravnati skladno z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti (5. in 6. člen OZ), na kar smiselno opozarja pritožnica. Oškodovanec mora zato pri odpravljanju škode upoštevati tudi interes nasprotne stranke neposlovnega obligacijskega razmerja in ravnati gospodarno ter ne prevzemati obveznosti, ki bi pretirano obremenjevale plačnika. Pri tem pa mu je potrebno dopustiti, da ob navedenih omejitvah ohrani svojo pravico do izbire servisa za popravilo vozilo, ki mu zaupa. Pri presoji kriterija razumnosti izbire servisa za popravilo vozil je potrebno upoštevati tudi to, da oškodovanci niso strokovnjaki na tem področju, zato od njih ni mogoče pričakovati, da bi pred izbiro opravili celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno. Zato se mora presoja upravičenosti zahtevka omejiti na kriterij očitne pretiranosti stroškov popravila.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilni ukrep - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v osebno svobodo - psihotično dojemanje realnosti - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja drugih ali premoženja - pooblastilo odvetniku
Zadržana oseba je bila poučena o pravici pooblastitve odvetnika po svoji izbiri. Imela je tudi možnost, da ga pokliče po telefonu. Ker mora biti obravnava zaradi bivanja na oddelku pod posebnim nadzorom hitra, zadržana oseba pa tega očitno ne razume, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam o dogovoru, da se narok opravi v naslednjih dneh.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00071604
ZVEtL-1 člen 30, 30/1. SPZ člen 113.
vzpostavitev etažne lastnine - razdružitev postopka - enotnost postopka - samostojna stanovanjska enota - objekt zunanje ureditve - primerna strokovna podlaga - elaborat za vpis stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - ugotovitev statusa prostora - skupni prostor - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - celovita presoja
V izogib morebitnim učinkom res iudicata, predvsem pa zaradi zagotavljanja sodnega varstva udeležencem postopka, predstavlja skupno ali vsaj povezano obravnavanje predlogov iz obeh postopkov procesno nujnost. Le skupno ali vsaj povezano obravnavanje predlogov glede obeh stavb tudi omogoča širše odločanje, oziroma celovito ureditev pravnih razmerij.
O vprašanjih, s katerimi posameznimi deli je sporni objekt povezan, ali imajo deli v njem položaj (splošnih ali posebnih) skupnih delov, ali pa gre morda za individualne pomožne prostore posameznih stanovanj, torej o vseh stvarnopravnih položajih vpisanih delov, ki jih bo mogoče tudi zemljiškoknjižno realizirati, naj bo, ob upoštevanju predpisanih dokaznih pravil, domnev in znižane stopnje materialne resnice, odločeno celovito.
Za priznanje nagrade in stroškov je odločilno to, da je izvedenec imel podlago za izdelavo mnenja v sklepu sodišča prve stopnje, da je bilo mnenje na podlagi sklepa sodišča izdelano in predloženo sodišču prve stopnje.
Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo nobenega dokaza o opravi storitev in ker so računi le enostranske listine, ostaja terjatev tožeče stranke nedokazana. V prvostopenjskem postopku tožeča stranka namreč ni oporekala obstoju terjatve, sporna je bila le višina le-te. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, zaradi česar dokazni postopek glede teh dejstev ni potreben. Sicer pa se je sodišče tudi na podlagi e-poštne korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da se je tožena stranka tožeči stranki opravičila za dolg, ki ji ga kljub obljubi ni uspela poravnati, prepričalo v obstoj terjatve po temelju.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje poslovanja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - poročanje upravitelju - vabilo na narok - materialno procesno vodstvo
Ko sodišče ustavi poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika zaradi razlogov iz 2. ali 5. točke prvega odstavka 389.c člena ZFPPIPP, hkrati ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik kršil obveznosti iz 384., 389.b in 401. člena ZFPPIPP. Izpostavilo je, da dolžnik upravitelju ni dal vseh informacij, potrebnih za nadzor po sedmem odstavku 389.b člena ZFPPIPP in mu ni omogočil pregleda njegovih poslovnih knjig ter dokumentacije, in je tako kršil obveznost iz osmega odstavka 389.b člena ZFPPIPP, s tem pa tudi obveznost iz 384. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072828
ZVKSES člen 16, 23, 24, 24/1, 98. SPZ člen 100.
varstvo kupcev stanovanj - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - pravočasna notifikacija - rok za uveljavitev pravice - zavarovanje dokazov - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - refleksna škoda - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del
Ker so bile prodajne pogodbe sklenjene (tudi) po uveljavitvi ZVKSES, enako pa velja za uporabno dovoljenje, je pravilno sklepanje o uporabi njegovih določb tudi za obravnavano zadevo.
Tožniki so tri mesece po pridobitvi prvega izvedenskega mnenja toženca obvestili o ugotovljenih napakah glede solidnosti gradbe. Rok za uveljavitev pravice teče od dne, ko so tožniki izvedeli za napako. Ni dovolj (le) seznanitev z njenim obstojem, marveč tudi védenje, od kod napaka izvira in da zadeva solidnost gradbe. Tožniki so informacije o vrsti napake pridobili iz izvedenskih mnenj, nato pa so pravočasno opravili notifikacijo.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo upoštevati mnenj izvedencev, izdelanih v postopku zavarovanja dokazov. Nobenega utemeljenega razloga ni za nižanje procesnopravne vrednosti dokazov, izvedenih v postopku zavarovanja.
Odškodnina za refleksno škodo se pokriva z jamčevalnim zahtevkom, zanjo veljajo roki kot za vse ostale jamčevalne zahtevke.
ZKP člen 148, 148/4, 214, 215, 216, 216/3, 218, 218/1, 218/2, 218/4. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNPPol člen 7. ZODPol člen 43, 43/1. ZP-1 člen 67, 67/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - hišna preiskava - začetek hišne preiskave - ukrepi za zagotavljanje varnosti - taktični preudarek - pregled prostorov - zaščitni pregled (protective sweep) - verjetnost obstoja nevarnosti - dokazni standard suma - nevarnost za življenje in zdravje - neposredna zaznava policistov - izločitev dokazov - navzočnost prič - neprisotnost prič - solemnitetna funkcija - pravni pouk o pravicah osumljenca - pridržanje - osebna preiskava brez odredbe sodišča - razveljavitev sodbe
Pregled prostora zaradi lastne zaščite (zaščitni pregled, protective sweep) se lahko izvede le, če obstajajo izrazljiva dejstva, na podlagi katerih bi razumno preudaren policist z razumnim sklepanjem zaključil, da obstaja verjetnost, da se na območju, ki ga je treba pregledati, nahaja oseba, ki predstavlja nevarnost zanj oziroma za ljudi na kraju dogodka. Analogno z opravo osebne preiskave po četrtem odstavku 218. člena ZKP gre za dokazni standard suma. Zgolj potencialna, teoretična nevarnost za varnost policistov, ki opravljajo hišno preiskavo, pa ne zadošča. Pregled mora biti omejen na površen pregled tistih prostorov, v katerih bi se lahko nahajala taka oseba in ne sme trajati dlje, kot je potrebno za odpravo utemeljenega suma nevarnosti. V okviru zaščitnega pregleda policist osebo, ki odpre vrata stanovanja, lahko pospremi v notranjost stanovanja, če se ta oseba iz nekega razloga (npr. zaradi identifikacije, kot v obravnavni zadevi) vrne v notranjost, da tako zagotovi nadzor nad njo.
ZPP člen 151, 151/1, 155, 163, 163/4. ZBPP člen 46, 46/3.
sklep o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Niti iz ZPP, ZBPP ali iz drugega predpisa ne izhaja, da bi bila odmera stroškov v pravdnem postopku kakorkoli odvisna od sklepov, s katerimi je organ za brezplačno pravno pomoč priznal pooblaščenki tožnice stroške za nudenje te pomoči.
spor o pristojnosti - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je skladno s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami.
določitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - vročitev pritožbe v odgovor
Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 300.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da mora pravdni postopek voditi na način, da s čim manjšimi stroški pride do končne in pravilne odločitve ter, da podvajanje dokazov ni smotrno. ZPP omogoča v določenih primerih združitev pravd, ki je urejena v 300. členu. Ravno ta institut predstavlja enega od ukrepov, katerega cilj je smotrnost postopka in koncentracija glavne obravnave. Sodnik se v okviru določb ZPP samostojno odloča, ali je v zasledovanju cilja pospešitve obravnavanja zadeve in zmanjševanja stroškov bolj smotrno pravdi združiti ali ju obravnavati ločeno. Gre za ukrep procesnega vodstva, ki je v celoti rokah sodišča prve stopnje.
kazenska sankcija - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - glavna in stranska sankcija - varnostni ukrep
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da opisane okoliščine na strani obdolžencev in okoliščine načina izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja dajejo utemeljeno podlago za objektivno bojazen, da bi bili zaseženi vozili lahko ponovno uporabljeni za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s prevozom ilegalnih prebežnikov.
Brezdomstvo ni upravičen razlog za izvrševanje kaznivih dejanj, glede na pogostost uporabe vzetih plačilnih kartic in dvige oziroma poskuse dvigov gotovine, ki so presegali dnevni limit, pa očitno tudi ni šlo le za lastno preživljanje, kar bi lahko bila olajševalna okoliščina.
V pritožbeno obravnavani zadevi je bistveno, da je bilo toženki plačilo sodne takse v znesku 1.076,00 EUR naloženo v pravnomočni sodbi. Pravnomočnost pa sanira vse morebitne napake v odločbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071509
URS člen 67, 70. OZ člen 190, 190/1. ZDLov-1 člen 50, 50/8. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 449, 449/2, 458, 458/1.
naravno javno dobro - lovska pravica - lastnina lovske organizacije - izročitev premičnine - divjad - neupravičena pridobitev - zmanjšanje tožbenega zahtevka - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Na podlagi osmega odstavka 50. člena ZDLov-1 se iz obore pobegla divjad za prosto živečo divjad šteje (šele) po izteku osmih dni od dne, ko je lastnik oziroma imetnik obore pobeg ugotovil.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz določb o neupravičeni pridobitvi, to je prvega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. V obravnavanem primeru je vrnitvena obveznost nastala tako glede čekanov in čeljusti kot glede 168 EUR, ki jih je toženka nesporno pridobila s prodajo mesa tožnikovega merjasca.
Umik tožbe predstavlja neuspeh v postopku, zato je tožeča stranka tista, ki je dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Edina izjema od tega pravila je podana takrat, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Če gre za delni umik, se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Če gre za umik po delni izpolnitvi zahtevka, lahko tožnik od toženca zahteva toliko stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazni postopek - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - vnaprejšnja dokazna ocena - dokazna vrednost dokazov
Kar se tiče pritožbenega očitka, da je sodišče dokazna predloga zavrnilo z vnaprejšnjo dokazno oceno, ker ju je izničil obremenilni dokaz, pritožbeno sodišče odgovarja, da sme sodišče predlagane dokaze zavrniti tudi če ugotovi, da je za odločitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da ne spreminjajo stanja stvari. Sodišče mora ugoditi dokaznemu predlogu, če se izkaže, da bi utegnil predlagani oziroma neizvedeni dokaz povzročiti dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti lahko imel za posledico ustavitev postopka o prekršku. To pomeni, da sodišče v zvezi s predlaganimi dokazi sprejme prognozo, s katero v povezavi z že izvedenimi dokazi ugotavlja dejansko stanje in presodi stopnjo njihove dokazne vrednosti. Iz istega razloga lahko od izvedbe določenega dokaza tudi odstopi.
ZPP člen 2, 2/2, 337, 337/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 19, 19/1, 19/1-3, 19/2, 20, 21, 21/4.
postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarska javna služba - občinska gospodarska javna služba varstva okolja - oskrba s pitno vodo - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - pavšalni znesek - občinski odlok - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Glede obračunane storitve ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami pritožnica vztraja pri pavšalno obračunani količini vode (30 m3) ter izračun pojasnjuje še podrobneje kot pred sodiščem prve stopnje. Izhodišče za izračun plačilne obveznosti je poraba pitne vode: uporabniku se storitev ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami obračunava glede na količino (iz javnega vodovodnega omrežja) dobavljene oziroma porabljene pitne vode (pod predpostavko, da iz te vode nastaja komunalna odpadna voda), kar pa je mogoče le v primeru, če se poraba vode lahko ugotovi z vodomerom. Če se ne more, se upošteva normirana (pavšalna) poraba pitne vode. Po presoji pritožbenega sodišča konkretne situacije (toženka uporablja vodo iz različnih virov, eden od njih je dobavljena pitna voda, količino katere meri vodomer) ni mogoče povsem enačiti s situacijo, predvideno v občinskem odloku, ko se gospodinjstva v celoti oskrbujejo z dobavljeno pitno vodo, nimajo pa vodomera, zato se poraba pitne vode oziroma na tej podlagi komunalna odpadna voda, ne more ugotoviti na ta način. Povedano drugače: (količinski) pavšal, obračunan v primeru, ko se gospodinjstvo v celoti oskrbuje z dobavljeno pitno vodo, nima pa vodomera, že po naravi stvari ne more biti enak pavšalni porabi, obračunani za primer, ko se gospodinjstvo delno oskrbuje z dobavljeno pitno vodo (količino katere meri vodomer), delno pa iz drugih vodnih virov. Trditveno in dokazno breme o pravilno obračunani storitvi (o pravilno obračunani količini in ceni) je bilo na tožnici, ki bremena ni zmogla.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12a/11, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/5. ZUPJS člen 10, 10/1. ZVOP-1 člen 8, 8/1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - popolnost predloga za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člena ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za oprostitev plačila takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Tožnik sodišču prve stopnje ni posredoval zahtevanih podatkov in izjav glede sebe in svojih družinskih članov, zato je bila pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse kljub pozivu k dopolnitvi ostal nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).