izvrševanje kazenskih sankcij - predlog za odložitev izvršitve - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo.
Ker je bilo postopanje sodišča prve stopnje, ki predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi nedopustnosti ni vsebinsko presojalo, pravilno, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati dejanske okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - pravnomočnost odločbe o prekršku - vrnitev v prejšnje stanje
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi iz predloženega PN izhaja, da je PN z dne 4. 5. 2022 postal pravnomočen dne 31. 5. 2022. Storilec je v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve za sodno varstvo (ZSV) zoper navedeni PN vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prekrškovni organ je navedeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil s sklepom z dne 21. 7. 2022. Storilec je zoper navedeni sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 vložil ZSV (l. št. 69 spisa), o kateri pa do predložitve predmetne pritožbe sodišču druge stopnje, še ni bilo odločeno. Pravnomočnost zgoraj navedenega PN je odločilna za preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1. Pred odločitvijo v zvezi z utemeljenostjo storilčeve ZSV zoper sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 zato sodišče ne more odločiti o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v posledici storitve prekrška v času preizkusne dobe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073368
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 186.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zaseg predmetov v kazenskem postopku - sorazmernost in nujnost ukrepa
Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Zatrjuje, da je bila v vozilu sopotnica, ki jo v pritožbi tudi predlaga za pričo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP člen 155, 155/1, 155/1-8.
nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A, prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A.
Ker je glede na dikcijo prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.
Ob tem, ko iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom prekrškov, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila zgroženo in prizadeto in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM člen 6, 6/1.
nasilno in drzno vedenje - zasledovanje osumljenca - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dopustni pritožbeni razlog
Pri tem ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni ocenilo ter da se ni opredelilo do zagovora storilca. Zakaj je sodišče verjelo zaslišanim pričam in ni sledilo zagovoru storilca, namreč izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer je sodišče prve stopnje obrazložilo, da so priče dogodek opisale podrobno in v bistvenih okoliščinah skladno in ker so te priče potrdile ravno nasprotno od zatrjevanja storilca, sodišče prve stopnje zagovoru storilca ni moglo slediti.
V kolikor pa se zagovornica ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v pritožbenem preizkusu prvostopne prekrškovne odločbe, izdane v hitrem postopku o prekršku, glede na izrecno določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopusten.
domneva odgovornosti lastnika vozila - hitri postopek
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da ni dokazala, da je bila v času storitve prekrška v Španiji. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Zakonodajalec je z določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 zasledoval cilj preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar je dveletno obdobje določeno tudi zaradi uresničevanja načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom, s čimer so storilci cestnoprometnih prekrškov v enakem položaju ne glede na dolžino preizkusne dobe, ki jo je določilo sodišče v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Iz listin v spisu ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje z oškodovanko izrecno razčistilo okoliščine v zvezi s subjektivnim znakom navedenega prekrška, kljub temu, da je oškodovanka pred prekrškovnim organom povedala, da se je zaradi storilčevega opisanega obnašanja počutila ogroženo in prestrašeno in v svoji izpovedbi pred sodiščem prve stopnje tega ni izrecno zanikala. Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene, zaključek sodišče prve stopnje, da oškodovanka ni potrdila tega zakonskega znaka uvodoma navedenega prekrška, pa preuranjen.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je zapeljal skozi rdečo luč v križišču ter v zvezi s tem zatrjuje, da policista s kraja in smeri, kjer sta stala, to sploh nista mogla videti. Prilaga slike kraja prekrška. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb vsebinsko ne more presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075659
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. DZ člen 153, 156, 157, 160, 160/1, 160/2, 170, 173, 182. ZPP člen 348, 348/3, 348/6. ZNP-1 člen 43, 98, 98/1.
začasna odredba o stikih - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odtujevanje otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izvedensko mnenje - Center za socialno delo (CSD) - načrt pomoči družini in otroku - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov z otrokom - ukinitev stikov z otrokom - popolna pritožba - pritožbena obravnava - izključitev javnosti glavne obravnave
CSD sodeluje v teh postopkih kot specifični pomočnik sodišča, ki zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa in v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. Njegova naloga v postopku je torej v bistvenem primerljiva z izvedenčevo. Za morebitno dopolnitev mnenja je bilo treba, da je bila strokovna delavka CSD seznanjena z navedbami staršev in njunimi izpovedbami, podanimi na pritožbeni obravnavi. Z njeno navzočnostjo zato ni bila kršena tajnost postopka.
V procesnem gradivu ni izjave nasprotnega udeleženca, ki bi jo bilo mogoče ovrednotiti kot pripoznavo utemeljenosti predloga za ukinitev stikov ali kot priznanje odločilnih dejstev (ki bi utemeljevala izrek ukrepa).
prenos krajevne pristojnosti - zavrženje predloga - zloraba pravice
Skladno s 35. členom ZKP je obdolženec upravičen predlagati prenos pristojnosti, če meni, da so za to podani zakonsko predvideni razlogi. Namen predloga za prenos pristojnosti je v predstavitvi argumentov, ki po predlagateljevem stališču utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. To upravičenje pa ni neomejeno. Stranke postopka ga morajo vedno izvrševati na način, da ne pomeni zlorabe pravice. Za zlorabo pravice gre, ko nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. Abstraktno upravičenje je namreč dodeljeno zato, da subjekt v njegovem okviru zadovoljuje tiste interese, ki so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni družbi. Tega ne dodeljuje za zadovoljevanje kakršnihkoli interesov, pač pa gre varstvo zgolj tistim interesom, ki so ovrednoteni kot pravno relevantni. Ravnanja udeležencev postopka, ki pomenijo zlorabo pravic, mora sodišče skladno s 15. členom ZKP onemogočati in si tudi na ta način prizadevati, da postopek teče brez zavlačevanja.
predlog za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - nedopustnost izvršbe - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožnica predloga za prekinitev postopka ne utemeljuje s trditvami, da se bo v matičnem izvršilnem postopku razrešilo vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, pač pa s tem, da se bo šele po rešitvi ugovora, ki ga je podala v izvršilnem postopku, izkazalo ali ima pravni interes za vloženo tožbo na nedopustnost izvršbe. To pa ni predhodno vprašanje. Ali je konkretna izvršba dovoljena, je predmet odločanja v tej pravdi.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 8, 8/1, 8/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - neto aktiva podržavljenega podjetja - pomanjkljivosti sklepa - podzakonski predpis - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Temeljno, z zakonom določeno pravilo je, da se vrednost zaplenjenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Oblike in obseg vrnitve denacionaliziranega premoženja so določeni v tretjem poglavju ZDen; merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih podjetij oziroma premoženja so določena v podzakonskem predpisu. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja predvidevajo ugotavljanje vrednosti podjetij po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti. Sodna praksa je enotna, da je v primerih, ko gre za vračanje podjetja, treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in pravnomočno obsodilno kazensko sodbo spremenilo tako, da je sedaj pokojnega A. A. oprostilo obtožbe za očitano kaznivo dejanje. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je s tem odpadla pravna podlaga za njegovo obveznost plačila stroškov kazenskega postopka. Sodba Vrhovnega sodišča je v celoti nadomestila prvotno sodbo in spremenila način kritja stroškov.
sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnosti - smotrnost spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
V skladu s 185. členom ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke, če ji je bila tožba že vročena v odgovor. Sodišče lahko kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja. Pravni standard »smotrno za dokončno ureditev razmerja« je treba vsebinsko napolniti s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera. Res je eden od možnih kriterijev, ali se z dovolitvijo spremembe tožbe prepreči nova pravda (da torej tožencu ni treba vlagati nove tožbe), vendar je to le eden od kriterijev in niti ne najpomembnejši – sicer bi sodišče moralo spremembo tožbe dovoliti vselej in brez izjem. Smotrnost se kaže predvsem v zagotavljanju načela ekonomičnosti postopka, torej, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo, tako da tožniku, če bi moral vložiti novo tožbo, v novem postopku ne bo treba začeti vsega od začetka. Po drugi strani ni v interesu ekonomičnosti in pospešitve postopka in torej tudi ne smotrno za dokončno ureditev razmerja, če spremenjeni zahtevek s prejšnjim nima prave zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070864
ZVEtL-1 člen 23, 23/2. ZPP člen 355.
garaža - objekt zunanje ureditve - pripadajoče zemljišče k stavbi - pomožni objekt - samostojna stvar - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sklepa
Kdo je lastnik objekta, ni odločilno dejstvo za presojo, ali gre za objekt po drugem odstavku 23. člena ZVEtL-1. Objekti so lahko v redni rabi stavbe tudi, če služijo le posameznim delom stavbe. Odločilno je za kakšen namen je bil objekt postavljen. Če je bil postavljen z namenom, da bo funkcioniral za potrebe stavbe kot celote ali enega ali več njenih delov in je zgrajen manj kakovostno, gre za pomožen objekt, ki služi glavni stavbi in je zemljišče pod njim pripadajoče zemljišče glavne stavbe. Če pa gre za objekt, ki je po objektivnih značilnostih sicer enak pomožnim objektom, a je bil že v osnovi postavljen in je funkcioniral neodvisno od glavne stavbe in ne za potrebe njene redne rabe, ga je treba obravnavati kot samostojno stavbo.
SPZ člen 27, 27/2, 43, 43/2, 49, 266, 269, 269/2. OZ člen 58.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje po ODZ - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - dejanski lastnik nepremičnine - dobroverna posest - nelastniški neposredni posestnik - posestno stanje - navzven zaznavne okoliščine - veljavnost pravnega naslova - sodna poravnava - menjalna pogodba - ustna pogodba - zavezovalni pravni posel - ugovor aktivne legitimacije - oddaja nepremičnine v najem - teorija o realizaciji - konvalidacija pravnega posla - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa
Dejstvo, da je bila z izročilno pogodbo v letu 1984 na toženko prenesena sporna parcela, izkazuje le formalni prenos lastništva in ne tudi posestnega stanja. Za presojo priposestvovanja pa formalno lastništvo v zemljiški knjigi ni bistveno. Kdaj je toženka izvedela, da je vpisana v zemljiško knjigo in na kakšen način, niti ni bistveno in tega tudi sodišče prve stopnje ni upoštevalo kot odločilno. Kot je pravilno izpostavilo, je bilo odločilno posestno stanje, ki je bilo navzven jasno razvidno in je povzročilo, da toženka ni mogla biti v dobri veri, čeprav se je vpisala v zemljiško knjigo v času priposestvovalne dobe.
Ne drži, da ustna pogodba ni bila realizirana, ker ni prišlo do prenosa posesti. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje jasno izhaja, da sta se tožnica in E. E. dogovorila, da bo ostala sporna parcela v posesti E. E., ki jo bo še naprej uporabljal kot nelastniški posestnik po drugem odstavku 27. člena SPZ, medtem ko je vinogradniško parcelo št. 640/2 prejel v lastniško posest ter jo kosil in mulčal. Takšno izvrševanje ustnega dogovora, ki mu sicer manjka potrebna obličnost, tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni izpolnitev obveznosti in skladno s teorijo o realizaciji konvalidacijo pravnega posla. Menjalna pogodba je zavezovalni pravni posel. Teorija realizacije se lahko uporabi le za zavezovalni pravni posel, saj na njeni podlagi ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse potrebne dejanske okoliščine, ki vodijo do pravnega zaključka, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala na podlagi menjalne pogodbe.
ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - pogostost stikov - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
Dokazni postopek je pokazal, da je stari oče stike z deklicama vzpostavil po tem, ko je bil uveden postopek za odvzem otrok staršema. Od devetih predvidenih stikov pod nadzorom Centra za socialno delo se je udeležil le treh, zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj bi morali stiki med starim očetom in otroci potekati dvakrat mesečno glede na to, da deklici z dedkom nikoli nista živeli in z njim, razen dveh stikov pod nadzorom Centra za socialno delo, druge povezave ni bilo. Iz obnašanja deklet na stiku pa je bilo zaznati, da se starega očeta bojita, kar ne kaže na navezanost na starega očeta.