OZ člen 179, 964, 965. ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 351, 353, 339, 339/2-14. ZPrCP člen 109, 109/1, 110, 110/2-4, 111, 111/12. ZCes-1 člen 2, 2/1-38.
prometna nesreča - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek zavarovalnega primera - parkirni prostor - parkirišče - splošni pogoji - splošni zavarovalni pogoji - preizkus alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti - cestni promet - izmikanje preiskavi - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - obvestilo policiji o prometni nezgodi - ugotavljanje alkoholiziranosti - izmaknitev preiskavi vinjenosti - obvestitev policije o prometni nesreči - znižanje odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odškodnina - nekategorizirana cesta - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus)
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v skladu z določbami splošnih pogojev ter v času prometne nesreče veljavnih določb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah škodni dogodek, ki se je zgodil na javno dostopnem parkirišču, na katerem lahko parkira kadarkoli kdorkoli, predstavlja prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno napolnilo tudi vsebino pravnega standarda izmikanja preiskavi in jo ustrezno prilagodilo okoliščinam konkretnega primera. Tožnik, ki ni poklical policije, ni z namernim ravnanjem preprečil možnosti, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost in zgolj s to opustitvijo glede na okoliščine konkretnega primera domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je treba pritrditi toženkini pritožbi, da je prisojena odškodnina v višini 5.500 EUR, kar predstavlja 3,87 povprečnih neto plač ob izdaji izpodbijane sodbe, upoštevaje primere, s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih, nekoliko previsoka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072168
KZ-1 člen 186/1. ZKP člen 201/1-3, 272/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obstoj utemeljenega suma - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in pri tem podalo prepričljive argumente. Obdolženec je namreč na svojem domu hranil veliko količino raznovrstnih drog (308,63 gramov heroina, 36,47 gramov metamfetaminov, 63,08 gramov konoplje in 0,97 gramov kokaina) ter pripomočke za njeno prodajo (tehtnice, vrečke, aluminijevo folijo). Sodišče prve stopnje tako razumljivo ni sledilo navedbam obrambe, da je posedoval drogo le zaradi lastnih potreb in jo kupil na zalogo. Ob tem je upoštevalo tudi nezaposlenost in odvisnost obdolženca ter posest 1.000 EUR gotovine, kar vse le še potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je drogo hranil zaradi prodaje in je s tem podan utemeljen sum, da naj bi storil očitano kaznivo dejanje.
postopek za sodno ureditev meje - spor o lastništvu zemljišča - mejni ali lastninski spor - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker gre za spor o lastnini zemljišča, ki pripada k stavbi, ga je potrebno obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ureditve meje pravilno ustavilo.
neupravičena obogatitev - vlaganje v nepremičnino - uporabnina - neupravičena uporaba stanovanja - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vstop v pravdo - univerzalni pravni naslednik - prehod lastninske pravice - zaznamba spora - vsebina listine - zastaranje terjatve
Toženca lastninske pravice na nepremičnini nista dobila na podlagi dedovanja, marveč na pravnoposlovni podlagi, in še to vrsto let po zatrjevanih vlaganjih. Lastninska pravica tudi ni relevantna predpostavka pri presoji utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
ZS člen 83, 83/4. ZKP člen 60, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - oškodovanec kot tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni rok - tek rokov v času sodnih počitnic
Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS.
pogodba o izvajanju storitev - izdaja računa - nastanek terjatve - odgovornost lastnika nepremičnine
Obveznost plačila storitev upravljanja in obratovanja poslovnega prostora je nastala, ko so bile storitve opravljene. Izdaja računa ni pogoj za nastanek terjatve, je le zunanji izraz opravljene storitve. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, ki pa ga je tožeča stranka v trditveni podlagi tožbe pojasnila. V pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, namreč verodostojne listine izgubijo pomen, ki ga imajo v izvršilnem postopku, in so podvržene dokazni presoji kot vsi ostali dokazi.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - operativni poseg - bodoče telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - konkurenca vzrokov - hud kratkotrajen strah - primerna višina odškodnine - dokaz s sodnim izvedencem - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Upoštevajoč dejstvi, da so bolečine blažje, vendar dlje časa trajajoče, in da je tožnica pretrpela precej nevšečnosti med zdravljenjem, velik del pa se še pričakuje po operativnem posegu, je odločitev sodišča pravilna.
Gre za mlado mati, samohranilko treh mlajših otrok, za katero se ni zmanjšala zgolj možnost fizične aktivnosti, ampak tudi njena delazmožnost, ki dolgoročno vpliva na finančno stanje družine. Po t.i. teoriji jajčne lupine osebne lastnosti (somatske in duševne) in stanja oškodovanca niso pravno relevanten sovzrok, ki bi vodil v razbremenitev toženke, ne glede na to, da je bil posledično obseg nastale nepremoženjske škode večji od običajnega.
Kadar je primarni strah kratkotrajen, je lahko veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine samo v primeru, ko je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Slednje se je v konkretni zadevi tudi zgodilo.
načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - izvedensko mnenje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po prosti presoji, enako kot vse ostale dokaze in na izvedensko mnenje ni vezano. Ko sodišče izvaja oceno izvedenskega mnenja tega po naravi stvari ne more opraviti s strokovnim znanjem, kot ga ima izvedenec, ki je bil postavljen prav zaradi potrebe po strokovnem znanju. Iz zgoraj navedenih razlogov te ocene tudi ne more "prenesti" na novo postavljenega izvedenca. Tudi v primeru postavitve novega izvedenca se sodišče znajde v istem položaju, da mora brez zadostnega strokovnega znanja s področja, ki je predmet izvedenstva, obe izvedenski mnenji oceniti po prosti presoji in se odločiti o njuni dokazni vrednosti. Svojo presojo mora opreti na strokovno utemeljitev, logičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - osebne okoliščine na strani storilca - zavrnitev predloga
Od zadnje pravnomočne zavrnitve obsojenčevega predloga za nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna se okoliščine na strani obsojenca niso v bistvenem spremenile in da nove okoliščine ne utemeljujejo ugoditve predlogu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00070470
SPZ člen 11. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/3, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 8, 154, 154/1, 214, 285. ZTLR člen 28, 28/2, 29. ZZ člen 62, 65. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - priposestvovanje - prijava terjatev v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka
Materialno pravo določa kako mora biti oblikovan tožbeni zahtevek. ZFPPIPP glede uveljavljanja izločitvene pravice v pravdi v prvem odstavku 310. člena določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta v primeru uveljavljanja izločitvene pravice na nepremičnini zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), v 2. točki določa zahtevo po ugotovitvi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik mora torej s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Podlaga za izločitveno pravico je tako lahko le izvirno, ne pa tudi pravnoposlovno (izvedeno) pridobljena lastninska pravica. V kolikor bi tožnik svojo izločitveno pravico utemeljeval (le) na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, bi bila takšna tožba nesklepčna.
ZVPNPP člen 4, 15, 15/1, 15/2. ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1.
ustavitev postopka o prekršku - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - obvezne sestavine odločbe - sprememba odločbe - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - razlaga določb zakona - nepoštena poslovna praksa - zahteva za sodno varstvo
Očitano dejanje pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni prekršek, če izrek odločbe o prekršku ni dovolj konkretiziran in v izreku opisano dejansko stanje prekrška ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška.
Razlaga določb ZVPNPP s strani VSRS.
Sodišče prve stopnje je odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo ter postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00072257
SZ-1 člen 24. ZPP člen 337, 452, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 40, 40/2.
spor majhne vrednosti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - urejanje s podzakonskim aktom - uporabnik storitve javne službe - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - sprememba lastnika nepremičnine - obvestilo o spremembi lastništva - pasivna legitimacija - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - naknadno plačilo - razlog za ugovor v izvršilnem postopku - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti
Posledica omejitve pri navajanju novih dejstev v sporih majhne vrednosti je, da dejstev, ki vplivajo na obstoj terjatve (sem sodi tudi plačilo dela obveznosti), nastala pa so po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog iz 452. člena ZPP (zadnja dopustna vloga toženca je bila vložena 14. 12. 2022), v sporu majhne vrednosti ni več mogoče uveljavljati. Toženec bo zato delno plačilo lahko uveljavljal v izvršbi na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, po kateri je ugovorni razlog prenehanje (oziroma zmanjšanje) terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
odvetnik kot obdolženec - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odredba za hišno preiskavo - pogoji za odredbo - vsebina odredbe - obrazložitev odredbe - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - poseg v zasebnost - nujnost posega - privilegirana komunikacija - zasebne listine - poklicna tajnost - sodni nadzor - odločba Ustavnega sodišča - zakonitost odredbe
Pritožbeno sodišče tako na podlagi 222.a člena ZKP, predloženega gradiva ob njegovem sprejemu in navedene odločbe Ustavnega sodišča, zaključuje, da mora biti podlaga za zaseg listin ustavna in zakonita sodna odredba, pri čimer je naloga izvenobravnavnega sodnika, da ti njeni lastnosti v postopku po 222.a členu ZKP preveri. V kolikor izvenobravnavni sodnik navedenega preizkusa ne opravi, ravna v nasprotju s svojo garantno funkcijo, ki je v preprečitvi prehoda neustavno in nezakonito pridobljenih informacij, ki jih varuje poklicna zaupnost, k policiji in tožilstvu.
začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).
Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
Ker je v obravnavanem sporu sodišče prve stopnje na podlagi skladnih navedb strank ugotovilo, da pred imenovanjem A. A. za odgovorno urednico ni prišlo do odločanja uredništva o tem, da tudi sami predlagajo v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, generalni direktor pred izbiro kandidata ni bil dolžan pridobiti soglasja programskega sveta.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1. ZObr člen 97č, 97e.
pripravljenost za delo na delovnem mestu - policist - straža - varovanje državne meje
Toženka ni dokazala, da so delovne naloge, ki jih je v spornem obdobju opravljal tožnik, izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, in pritožbeno sodišče se s to presojo v celoti strinja.
odgovor na tožbo - rok za odgovor na tožbo - opozorilo na pravne posledice - neizvedba naroka - kršitev pravice do izjave
Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranke zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071115
ZGD-1 člen 51, 480. OZ člen 1005. ZNP-1 člen 40.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - vsebina predloga - razmerja med družbeniki - vrsta spora - vrsta sodnega postopka - imetništvo poslovnega deleža družbe - medsebojne pravice in obveznosti - skupno premoženje bivših zakoncev - poslovni delež v gospodarski družbi - upravljanje družbe - korporativno upravljanje - stroški nepravdnega postopka - povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v skupno premoženje zakoncev spada zgolj poslovni delež (skupek korporacijskih pravic) v gospodarski družbi, na katerem lastninska pravica na način in pod pogoji, ki veljajo za stvari, ni mogoča. Zato na ta razmerja tudi ni mogoče aplicirati določb nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki oziroma skupnimi lastniki, saj to ni njihov namen. Pravice in upravičenja, ki izvirajo iz imetništva poslovnega deleža, se namreč uveljavljajo po pravilih korporacijskega prava. Pritožnica se tako neutemeljeno sklicuje na 480. člen ZGD-1 v povezavi s 1005. členom OZ in sodišču neupravičeno očita zmotno uporabo materialnega prava. Drži sicer, da družbeniki upravičenja iz poslovnega deleža uresničujejo skupaj ter da lahko v primeru, da pri tem niso sporazumni, sodišče imenuje skupnega upravitelja. Vendar pa 51. člen ZGD-1 za takšne primere sporov, ki se nanašajo na razmerja med družbeniki, jasno določa stvarno pristojnost okrožnega sodišča, kar potrjuje stališče, da ne gre za primere urejanja razmerij v klasičnem nepravdnem postopku.
ZIZ člen 167, 178, 178/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 365, 365-2.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni cenilec - odgovor na pripombe - nepremičninska izvršba
Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.