sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari, čemur ustreza gotovina - denar v telesni obliki.
Dokazno breme o tem, da je tožničin pravni prednik tožencu izročil zatrjevani denar, je na tožnici. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru pisne potrditve prejema denarja največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja. Ob pomanjkanju listinskega dokaza sodna praksa nakazuje, da bi se zadovoljila s prisotnostjo priče pri izročitvi denarja ali s tem, da je izkazana neka potreba ali razlog za izročitev denarja, tudi enostranski zapiski niso brez pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zastopanje po uradni dolžnosti - sprememba odvetniške tarife
Spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki izenačuje plačilo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, s plačilom odvetnikov, angažiranih po pooblastilu, se uporablja za storitve, opravljene od presečnega datuma 26. 4. 2023 dalje, ne glede na čas vložitve stroškovnika.
ZKP člen 35, 35/1, 429. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 23/1.
pošteno sojenje - dvom o nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti
Tako pa je okoliščina, da je osumljenec v inkriminiranem obdobju svoje delo opravljal na Okrožnem sodišču v X, ki nastopa v vlogi oškodovanca, in katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v X, takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, ko tudi niso izključena osebna poznanstva, lahko ustvarila dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnila videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071282
OZ člen 50, 512. ZPP člen 8. ZKZ člen 17a.
darilna pogodba - navidezna darilna pogodba - dokazi in dokazovanje - razveljavitev darilne pogodbe - dokazna ocena - izpovedba priče - trditveno in dokazno breme - prikrita pogodba
Pri zahtevku na ugotovitev navideznosti darilne pogodbe gre za vmesni ugotovitveni zahtevek, od katerega je odvisna(o) nadaljnja(e) odločitev (obravnavanje) dodatnih tožbenih zahtevkov. Pravna podlaga prvega zahtevka je v 50. členu OZ. Trditveno in dokazno (čeprav težko) breme o tem, ali sta toženca sklenila navidezno darilno pogodbo, ki prikriva prodajno, je primarno na tistemu, ki to zatrjuje, torej tožniku. Pritožba neutemeljeno očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s presojo neugotovitve navideznosti in prikritosti darilne pogodbe, sklenjene med tožencema.
začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - vzgoja in varstvo otroka - ukrep trajnejše narave - zaslišanje staršev - določitev stikov - preuranjena odločitev - pravica do izjave - dokaz s sodnim izvedencem - dokazni standard verjetnosti - kolizijski skrbnik - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka
S tem, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem roditelja, ki mu odvzema otroka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tako drastičnem posegu v družinsko življenje je zaslišanje roditelja, pri katerem je otrok v vzgoji in varstvu, sine qua non, če ne gre za flagrantne situacije, ki terjajo nujen odvzem, za kar v konkretnem primeru ne gre. Nasprotno, sodišče je pred odločitvijo o odvzemu opravilo kar dva naroka, in na oba je oče pristopil.
Roditelji imajo pravico svoje otroke vzgajati v skladu s svojimi prepričanji, četudi so nenavadna, nekonvencionalna in za otroka z vidika splošnega razumevanja morda niso optimalna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070687
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 375, 375/1, 381. ZIZ člen 17.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis - procesne obresti - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti (procesnih obresti) od zneska zapadlih pogodbenih obresti z obrazložitvijo, da upnik zanje nima izvršilnega naslova.
Upnik v pritožbi opozarja na točko „Petič“ predloženega notarskega zapisa, v kateri je navedeno, da dolžnik kot zastavitelj v zavarovanje terjatve „…v primeru zamude s plačilom posojila s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 2,25% mesečno, z morebitnimi procesnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vložitve morebitnega izvršilnega predloga dalje do plačila…“ dovoljuje vpis hipoteke pri svoji nepremičnini. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da se sodišče prve stopnje do zapisa v točki „Petič“ notarskega zapisa ni v ničemer opredelilo in ni presodilo, ali in kako tak zapis vpliva na utemeljenost upnikovega zahtevka in možnost izvršbe v zvezi s terjatvijo iz naslova procesnih obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070885
OZ člen 243, 346, 435. SPZ člen 215, 215/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182a.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pogodbena ustanovitev služnosti - dostop do javne ceste - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - zastaranje zahtevka - sukcesivna škoda - stopničasta tožba - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
V konkretnem primeru ne gre za sukcesivno nastajajočo škodo, saj sta bila nadaljnja škoda tožnikov in njen obseg nepredvidena in nedoločljiva, zato je (bilo) treba vsakega od uveljavljanih stroškov presojati v skladu s splošnim zastaralnim rokom petih let iz 346. člena OZ.
V konkretnem primeru v zvezi z ugotavljanjem temelja o znatnih stroških ni mogoče govoriti, saj ni bilo vloženega bistveno več napora v dokazovanje temelja, npr. z zaslišanjem številnih prič, postavitvijo izvedencev in/ali izvedbo ogleda. Zato je potrebno uporabiti temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo končnega uspeha.
postopek v sporu majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - dokazna sredstva v postopku v sporih majhne vrednosti - neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti - domneva umika dokaznega predloga - fikcija umika predloga
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato se za postopek uporabljajo določbe, ki veljajo za spor majhne vrednosti. Če se stranka, ki je bila pravilno vabljena, brez opravičenega razloga ne udeleži naroka, ki ga je brez predloga strank razpisalo sodišče, njena pasivnost odseva v sprejetju tveganja izida dokaznega postopka. Šteje namreč se, da stranka umika vse dokazne predloge, razen tistih listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču (prvi odstavek 455. člena ZPP).
ZVPNPP člen 4, 15, 15/1, 15/2. ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1.
ustavitev postopka o prekršku - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - obvezne sestavine odločbe - sprememba odločbe - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - razlaga določb zakona - nepoštena poslovna praksa - zahteva za sodno varstvo
Očitano dejanje pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni prekršek, če izrek odločbe o prekršku ni dovolj konkretiziran in v izreku opisano dejansko stanje prekrška ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška.
Razlaga določb ZVPNPP s strani VSRS.
Sodišče prve stopnje je odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo ter postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070429
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 45, 46, 72, 72/2.. ZPVAS člen 8, 8/4, 10.. ZPP člen 5, 236a, 236a/2.
odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina članom agrarne skupnosti - kriteriji za določitev višine odškodnine - izgubljena korist - načelo kontradiktornosti - predložitev pisne izjave priče - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Temeljno pravilo za določanje vrednosti (vseh vrst) podržavljenega premoženja vsebuje prvi odstavek 44. člena ZDen v zvezi s četrtim odstavkom 8. člena ZPVAS, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. To pravilo je dopolnjeno v določbi tretjega odstavka 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00072257
SZ-1 člen 24. ZPP člen 337, 452, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 40, 40/2.
spor majhne vrednosti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - urejanje s podzakonskim aktom - uporabnik storitve javne službe - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - sprememba lastnika nepremičnine - obvestilo o spremembi lastništva - pasivna legitimacija - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - naknadno plačilo - razlog za ugovor v izvršilnem postopku - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti
Posledica omejitve pri navajanju novih dejstev v sporih majhne vrednosti je, da dejstev, ki vplivajo na obstoj terjatve (sem sodi tudi plačilo dela obveznosti), nastala pa so po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog iz 452. člena ZPP (zadnja dopustna vloga toženca je bila vložena 14. 12. 2022), v sporu majhne vrednosti ni več mogoče uveljavljati. Toženec bo zato delno plačilo lahko uveljavljal v izvršbi na podlagi 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, po kateri je ugovorni razlog prenehanje (oziroma zmanjšanje) terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 215, 215/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - vročitev odredbe - dokazna ocena
Kakor je videti iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 3.9.2022 je bila odredba o hišni preiskavi, pred pričetkom le-te, vročena obtožencu in njegovi tedanji zagovornici, odvetnici A. A., da je bil obtoženec skupaj z zagovornico ob preiskavi navzoč in da sta oba zapisnik o hišni preiskavi tudi brez kakršnihkoli pripomb podpisala. O zakonitosti hišne preiskave in tedaj tudi o zakonitosti pridobitve dokazov pri tem procesnem opravilu ni nikakršnega dvoma.
Kolikor pa zagovornik navaja, da je sodišče dejstveni sklep, da je obtoženec ravnal kot član hudodelske združbe oprlo na to, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih pet praznih škatel za telefone, pa je iz vsebine točke 29 obrazložitve videti, da je sodišče to ugotovitev oprlo tudi na pričanje dveh prebežnikov in sicer B. B. in C. C., ki sta oba govorila o tem, da je bila pot organizirana, pri njeni organizaciji in realizaciji pa udeleženo več deležnikov. Nenazadnje pa tudi ni moč mimo tega, da sta se tako obsojeni Č. Č., kakor tudi obtoženi D. D. že pred obravnavanim dogodkom, tj. dne 4.7.2022, nahajala na območju Gradina, tj. v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje, kar glede na to, da sta tujca in jima je kot takima bila mikrolokacija, kjer sta bila ustavljena in legitimirana povsem neznana, kaže na to, da ju je tja nekdo moral napotiti. O tem, da je šlo pri vsem skupaj za organizirano početje tako ne more biti nikakršnega dvoma.
ZS člen 83, 83/4. ZKP člen 60, 277, 277/1, 277/1-3, 371, 371/2, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - oškodovanec kot tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni rok - tek rokov v času sodnih počitnic
Sodišče prve stopnje je sicer obrazložitev izpodbijanega sklepa v smeri, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje, oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009, vendar je pri tem zanemarilo, da gre za sodno prakso starejšega datuma, ki več ni aktualna. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 50706/2021 z dne 3. 2. 2022, ki mu v tem delu ne nasprotuje niti Vrhovno sodišče RS (sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022), izhaja, da je takšno naziranje napačno.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca kot prepoznega zavrglo, nepravilno uporabilo določbo 60. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 83. člena ZS.
ZIZ člen 167, 178, 178/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 365, 365-2.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni cenilec - odgovor na pripombe - nepremičninska izvršba
Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila, in nimajo (več) narave napitnine. Glede na to ni mogoče slediti tezi toženke, da vštetje izplačane napitnine v osnovo za odmero nadomestila plače pomeni, da toženka z nadomestilom plače ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače), tožnik pa je neupravičeno obogaten. Toženka namreč plača le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina tedaj ne bi bila plačana.
izterjava nedenarne terjatve - stiki otroka s staršem - denarna kazen - korist mladoletnega otroka
Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje zaključku, da nedenarne obveznosti ni izpolnila. Zaradi slednjega pa je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno naložilo plačilo denarne kazni. Otrokova korist se namreč v postopku izvršbe glede osebnih stikov oziroma varstva in vzgoje otroka upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe.
ZD člen 143, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 365, 365-1.
stranke zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - dediči - pravica do pritožbe - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upniki, ki ne zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, niso stranke zapuščinskega postopka in lahko svoje terjatve uveljavljajo le v pravdi. Njihova pritožba zato ni dovoljena.