nastanek stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - sprememba tožbe - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - izvedenec finančne stroke
Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.
gospodarski spor majhne vrednosti - neposlovna odškodninska odgovornost - obvezno zavarovanje v prometu - popravilo vozila - načelo popolne odškodnine - krajevno običajne cene
Toženka kot zavarovalnica je oškodovancu dolžna povrniti škodo v obliki stroškov popravil vozila, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Za presojo upravičenosti zahtevka je potrebno upoštevati skupno ceno popravil na vozilu in ne posamezne urne postavke. Omejitev oškodovanca v tej zvezi je, da pri izbiri servisa ne sme ravnati očitno nerazumno na način, da bi izbral bistveno dražji servis od primerljivih ponudnikov. Vendar je treba upoštevati, da so oškodovanci po večini laične osebe, od katerih se ne more pričakovati, da bodo šle v celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno, v strahu, da potem morda zneska ne bodo dobili povrnjenega od zavarovalnice. Zato se mora presoja upravičenost zahtevka omejiti na očitno pretiranost stroškov v zvezi s popravilom kot celoto.
nadomestilo plače za čas dopusta - del plače za delovno uspešnost - napitnina
Ker napitnina predstavlja del plače za delovno uspešnost, jo je bila toženka dolžna upoštevati v osnovi za izračun nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja letnega dopusta.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071699
ZJN-3 člen 67, 67/4, 95, 95/1, 95/1-3, 95/5. OZ člen 82, 643, 654, 659, 766.
javni razpis - svetovalni inženiring - nadzornik gradbenih del - mandatna pogodba - trajanje pogodbe - rok ali pogoj - splošni pogoji FIDIC - pogodbena cena - določitev cene - fiksna cena - sprememba pogodbe - aneks - nepredvidena dela
Razlaga sodišča prve stopnje, da je rok, kot je opredeljen, popolnoma nedoločen, je zmotna; kot predpostavka prenehanja trajanja Pogodbe je namreč določen razvezni pogoj in ne končni rok.
Predmet tožbenega zahtevka niso take izredne storitve, kot jih razume OZ oziroma ZJN-3 in ki so bile predmet aneksa 6 (čeprav jih tako poimenujejo Splošni pogoji Bele knjige), pač pa le povečani stroški iz naslova podaljšanja roka izvajalcu gradnje. Tožnica se namreč kot na podlago svojega zahtevka sklicuje zgolj na zmanjšanje planirane hitrosti opravljanja svojih storitev glede na čas, za katerega je sama predvidela, da jih bo opravljala. Z zahtevo po dodatnem plačilu za pogodbene storitve, opravljene po poteku časa, ki ga je vkalkulirala pri oblikovanju ponudbene cene, pa s sklicevanjem na določila 26. v zvezi z 28. členom Bele knjige dejansko zahteva še dodatno plačilo za spremenjeno časovno enoto dela. To pa je v nasprotju z v Pogodbi dogovorjeno fiksno ceno.
ZIZ člen 210, 202, 202/1, 202/2, 202/3. OZ člen 260.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovalni tožbeni zahtevek - pravni interes za tožbo
Tožba po 202. členu ZIZ v zvezi z 260. členom OZ je oblikovalna in ne ugotovitvena, zato že iz tega razloga ne drži, da brez predhodnega sklepa o napotitvi na pravdo v tej izvršilni zadevi upnika nista mogla vložiti tožbe. Paulijanska tožba mora namreč vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno, v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika. Res je bil upnikoma sicer z napotitvenim sklepom določen rok za vložitev tožbe, a je tak rok določen, da se postopek izvršbe po nepotrebnem ne podaljšuje, saj sodišče, če se pravda začne, za sporno terjatev odloži poplačilo. Znesek, ki bi bil namenjen za poplačilo teh terjatev, namreč ostane nerazdeljen in ga za čas do odločitve v pravdi hrani sodišče. Ker pa sta upnika ustrezno tožbo vložila že prej, pa določitev novega roka upnikoma ni bila potrebna. Na vsebino napotitvenega sklepa upnika prav tako nista bila vezana.
ZDR-1 člen 77, 114, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 18, 274, 328, 328/1, 328/4. OZ člen 280, 280/1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - delavec pred upokojitvijo - obračun davkov in prispevkov - pogoji za izdajo popravnega sklepa
Ker ZDR-1 ne določa, da v primerih ugotovljene nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, sodna razveza ni mogoča, niti ne določa kakršnih koli dodatnih pogojev za dopustnost sodne razveze pri teh delavcih, je treba tudi v teh primerih presojati utemeljenost predloga za sodno razvezo le glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank. Te je sodišče raziskalo in pravilno presodilo, da ni ovire za sodno razvezo.
ZDR-1 člen 31, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 137, 196, 196/1. URS člen 52, 52/1. ZPIZ-2 člen 81, 81/2, 82, 82/1, 82/2, 183, 429. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/4, 101/5. ZVZD-1 člen 17, 17/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije invalidnosti - neustrezno delovno mesto - obvestilo o odsotnosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu-invalidu drugega ustreznega dela, delavec ni neupravičeno odsoten z dela. Res je sicer, da delodajalec ni dolžan posebej pozivati delavca, da se po zaključku bolniškega staleža vrne na delo. To je nedvomno obveznost delavca. Vendar mora biti delavcu-invalidu zagotovljena vrnitev na zanj ustrezno delovno mesto. Če mu ni, tudi po zaključku bolniškega staleža njegova odsotnost z dela ni neupravičena.
plačilo za nadurno delo - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - prerekanje dejstev
Za presojo, ali gre za pripoznavo zastaranega dolga, bi moralo biti glede na stališča teorije in sodne prakse že iz same listine jasno in nedvoumno razvidno, da v njej tožena stranka kot dolžnica, pripoznava svoj dolg do tožnika kot upnika iz naslova plačila za nadurno delo. Jasno in torej poimensko mora biti v takšni izjavi zapisan tako tožnik, kot upnik, kot tudi točna višina dolga, ki se pripoznava. Pripoznava namreč velja le do višine izrecno pripoznanega dolga in se pretrga zastaranje le do te višine, v presežku (če ta obstaja) pa teče naprej, saj za presežek terjatev ni pripoznana.
udeležba intervenienta - vstop v pravdo - pritožbeni postopek - rok za pritožbo - pritožbeni razlog - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Ker se je pritožnica tožeči stranki pridružila šele v pritožbenemu postopku, ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
V preostalem delu pritožba konkretnih kršitev sodišču prve stopnje ne očita, čeprav je na pritožnici breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Ker pritožnica konkretno ni navedla, katera dejstva so v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 34, 36, 47, 47/1, 170. OZ člen 147, 147/1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/5, 2/6.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Ravnanja, če jih stori nadrejeni ali oseba z vrha hierarhične lestvice, imajo res večjo težo, ker so storjena s pozicije moči in se delavec težje učinkovito brani. To pa še ne pomeni, da je že vsaka neprimerna komunikacija nadrejenega delavca avtomatično trpinčenje podrejenega delavca, ampak je treba upoštevati okoliščine obravnavanega primera. Od nadrejenih delavcev bi bilo pretirano pričakovati, da se bodo vzdržali vsakršnih manj primernih izjav v situacijah, ko so izzvani z ravnanjem ali izjavami podrejenega delavca. V postopanju zaposlenih, ki za obrambo svojih pravic in duševne celovitosti mestoma uporabljajo ostrejše besede in stavke, ni mogoče prepoznati graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja usmerjenega proti tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071000
ZNPosr člen 3, 6. OZ člen 165, 179, 243, 243/1, 299, 299/2, 850, 965, 965/1.
nepremičninsko posredovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje - vrsta škode - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti - izključitev zavarovalnega jamstva - nepremoženjska škoda - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - plazenje tal - strah - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi zaupanja - stroški kredita - povračilo stroškov najema kredita - predvidljivost škode - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe
ZNPosr ne omejuje vrste škod, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje, nasprotno, določa obveznost zavarovanja odgovornosti za vsakršno škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. 17. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice za nepremoženjsko škodo, nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju RS (6. člen ZNPosr), zato je ni mogoče upoštevati.
Trditve druge toženke, da pri pogodbeni odškodninski odgovornosti nepremoženjska škoda ni pričakovana škoda, niso utemeljene. Mnenja, ali je ob kršitvi pogodbe treba dopustiti zahtevke za povrnitev nepremoženjske škode, so v teoriji sicer deljena. Pritožbeno sodišče meni, da je treba takšne zahtevke dopustiti, saj je v sodobnem življenju sklepanje pogodb, katerih bistveni element je nepremoženjska škoda ali dobrina, čedalje pogostejše. V obravnavanem primeru je tožnica pogodbo o nepremičninskem posredovanju sklenila z namenom nakupa nepremičnine. Ker jo je kupila z namenom, da bo v njej živela in bo predstavljala njen dom, je bil bistveni element te pogodbe tudi nepremoženjska dobrina. Ob kršitvi pogodbe je prva tožena stranka lahko predvidela tudi nastop nepremoženjske škode (strahu) kot možno posledico kršitve pogodbe (prvi odstavek 243. člena OZ).
Ne gre pa tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v takšni hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo pa morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela. Posledice takšne odločitve tožnice pa ni dolžan trpeti prvi toženec, saj je njegova odgovornost omejena na objektivno predvidljiv obseg škode.
ZD člen 61, 61/1, 62, 63, 63/1. ZPP člen 8, 243, 337, 360, 360/1.
lastnoročna oporoka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazovanje z izvedencem grafologom - non liquet - metodološki napotek proste dokazne ocene - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Res je izvedenec v pisnem mnenju zapisal, da glede podpisa pokojnika na oporoki ni mogoče podati objektivne presoje, ampak ga je mogoče oceniti samo z non liquet ali nedoločeno, a pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje zaključke o dejstvu, ali je podpis pod tekstom oporoke zapustnikov, ugotavljalo tudi z analizo drugih izvedenih dokazov in celotnega postopka. Edina pripomba, ki jo je imela tožnica na mnenje izvedenca, je bila, naj pojasni, ali je močan torni pritisk vedno prisoten znak pri ponarejenem podpisu. Na to vprašanje je izvedenec odgovoril, ko je bil zaslišan na naroku, in je imela tožnica možnost zastavljati mu še dodatna vprašanja glede mnenja. Nobene druge nejasnosti ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju tožnica ni uveljavljala in je poskus izpodbijanja mnenja izvedenca iz drugih razlogov skladno s 337. členom ZPP nedopustna pritožbena novota.
Psihofizično stanje A. A. je bilo tako, da je bil sposoben napisati oporoko, kar pa ne pomeni, da njegovo zdravstveno stanje ni vplivalo na oblikovanje rokopisa. Razumen je tudi zaključek sodišča o verjetnosti oporočiteljevega prikrivanja slabega počutja prisotnim.
Zakonskega določila, ki bi določal vrstni red zaslišanj v pravdnem postopku, ni, torej ga sodišče prve stopnje ni moglo kršiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071510
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 393, 393/3, 406. ZD člen 132.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna satisfakcija - objektivna pogojenost višine odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pobotni ugovor - prehod zapuščine na dediča - solidarnost se ne domneva - solidarnost na strani upnikov - delitev obveznosti in terjatev
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost; pravdno sodišče teh dejstev ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Po 406. členu OZ se solidarnost upnikov ne domneva; če je več upnikov, jim dolžnik odgovarja solidarno le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Nič od tega v obravnavanem primeru ni podano. To pa ne pomeni, da tožniki niso aktivno legitimirani. Aktivno legitimacijo so utemeljevali z dejstvom, da so dediči po pokojnem oškodovancu, česar toženec ni prerekal. Dediči v trenutku smrti vstopijo v položaj pokojnega (132. člen ZD), in sicer pod pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V spisu je sklep o dedovanju po pokojnem oškodovancu, ki potrjuje, da so tožniki zakoniti dediči po oškodovancu in dedujejo vsak do ¼ zapuščine. Torej so upravičeni vsak do 1/4 dosojene odškodnine. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da toženec tožnikom ni dolžan odškodnine plačati solidarno. Gre za deljivo obveznost toženca, ki jo mora izpolniti štirim upnikom. Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev med njimi deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 339. člena OZ).
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave; na nobenega od teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljana. Stranka, ki zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, mora v pritožbi določno povedati, zakaj meni, da bi bilo zaslišanje te priče potrebno oziroma kaj bi ta priča vedela povedati relevantnega za zadevo. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da naj bi sodišče ne izvedlo predlaganih dokazov.
Toženec je najel kredit, od katerega je izročil (posodil) tožnici 10.000 EUR, preostali del kredita pa je očitno porabil zase; ker je tožnica za poplačilo toženčevega kredita zastavila svojo družinsko hišo, je, da bi preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku, imela pravni interes, da hipotekarni dolg poplača, zato je skladno z 275. členom OZ hipotekarna terjatev že po samem zakonu prešla nanjo (zakonita subrogacija).
Vsaka pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka v pritožbi jasno in določno navesti pritožbene razloge, s katerimi izpodbija napadeno odločbo. Sklicevanje na navedbe v drugih vlogah ni upoštevno.
družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari, čemur ustreza gotovina - denar v telesni obliki.
Dokazno breme o tem, da je tožničin pravni prednik tožencu izročil zatrjevani denar, je na tožnici. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru pisne potrditve prejema denarja največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja. Ob pomanjkanju listinskega dokaza sodna praksa nakazuje, da bi se zadovoljila s prisotnostjo priče pri izročitvi denarja ali s tem, da je izkazana neka potreba ali razlog za izročitev denarja, tudi enostranski zapiski niso brez pomena.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - substanciranje dokaznega predloga - zaslišanje stranke - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi ta izpovedoval. Navedla ni niti tega, da bi izpovedal glede vseh navedb tožene stranke, kot to zatrjuje v pritožbi, temveč ga je zgolj navedla med (ostalimi) dokaznimi predlogi v prvi pripravljalni vlogi. Ne drži, da tožena stranka navedenega ni bila dolžna pojasniti, ker je predlagala zaslišanje stranke in ne priče. Tudi zaslišanje stranke sodišče izvede na podlagi dokaznega predloga stranke, ki mora biti substanciran (236. člen v zvezi z 263. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00072621
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/3, 13/5. ZPP člen 251, 252.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - pripravljalna dejanja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - pripombe na elaborat - vmesni sklep
Za preverjanje pravilnosti in ustreznosti elaborata se imajo udeleženci pravico izjaviti o njem na način, da predlagajo ogled na kraju samem ali zaslišanje sodnega izvedenca za dokazovanje ali preverjanje njegove (ne)pravilnosti, kar vse jim je sodišče dolžno omogočiti, bodisi razloge za zavrnitev ustrezno obrazložiti. Pritožnica je v pripombah na izvedensko mnenje predlagala ustno obravnavo z ogledom, kar izpostavlja tudi v pritožbi. Do njenega predloga se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.
Izvedenka je v odgovoru na pripombe izrazila dvom v primernost in strokovnost elaborata kot podlage za vpis spremembe v kataster zaradi uveljavitve ZKN. Skladno s petim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ima sodišče možnost, da strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V konkretnih okoliščinah bi bilo skladno z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka smotrneje preveriti pri GURS še pred izdajo vmesnega sklepa, ali elaborat zaradi spremembe zakonskih določb, predstavlja primerno podlago za vpis v kataster.