nastanek stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - sprememba tožbe - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - izvedenec finančne stroke
Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.
udeležba intervenienta - vstop v pravdo - pritožbeni postopek - rok za pritožbo - pritožbeni razlog - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - konkretizacija pritožbenih navedb
Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Ker se je pritožnica tožeči stranki pridružila šele v pritožbenemu postopku, ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
V preostalem delu pritožba konkretnih kršitev sodišču prve stopnje ne očita, čeprav je na pritožnici breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Ker pritožnica konkretno ni navedla, katera dejstva so v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZPP člen 11, 11/1, 213, 287, 287/2, 302, 302/3. ZDR-1 člen 7, 34, 87, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - obrazložitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga
Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožnik tudi izven akademskega okolja ni nehal biti profesor, B. B. pa ne študentka, je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da lahko do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja pride zgolj na delovnem mestu in v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Namen kaznivega dejanja po 174. členu KZ-1 je zaščita pred spolnimi dejanji oseb, ki so v nadrejenem odnosu, in prepoveduje ravnanje storilcev, ki ga oškodovanci doživljajo kot poseg v svojo spolno nedotakljivost. Med takšna ravnanja nedvomno spada tudi dotikanje intimnih telesnih predelov. Motiv storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja za obstoj le-tega ni ključen in bi bilo kaznivo dejanje podano tudi v primeru, če ne bi ravnal z namenom zadovoljitve spolnega nagona. Glede na to, da opis očitanega kaznivega dejanja oziroma njegov zakonski znak drugo spolno dejanje ne izhaja z vidika storilca, temveč z zornega kota žrtve, je za presojo bistveno, da so morale v obravnavanem primeru študentke storiti ali trpeti nekaj spolnega (spolno dejanje), kar je pomenilo poseg v njihovo spolno integriteto oziroma samoodločbo.
motenje posesti - motenje soposesti - dostop do nepremičnine - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - postavitev zapornice kot motilno dejanje - izvrševanje soposesti - kontinuirano izvrševanje posesti - obseg sodnega varstva posesti - zadnje stanje posesti - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sodba presenečenja - presenetljiva pravna podlaga - vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti - sprememba prvostopenjske odločitve
V obravnavanem primeru je tožeča stranka postavila restitucijski in prepovedni zahtevek. V restitucijskem zahtevku je določno zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja na način, da bodo tožniki lahko na enak način kot pred motenjem posesti prosto dostopali preko nepremičnin toženih strank do svoje nepremičnine. Ugotovitev in opredelitev dejanskega načina motenja posesti v restitucijskem delu tožbenega predloga (dvig zapornice) je bila nepotrebna. Ob ugotovitvah, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zahtevano posestno varstvo, pa zgolj zato ni mogoče v celoti zavrniti tožbenega zahtevka.
Dolžnost toženk je, da vzpostavita takšno posestno stanje, ki bo tožnikom ponovno omogočalo zatrjevani in ugotovljeni način izvrševanja soposesti: torej prosto dostopanje z vozili po nepremičnini toženih strank do dvorišča tožečih strank. Način, na kakršnega bosta zagotovili prosto dostopanje tožnikom, pa je v domeni toženih strank, pri čemer dejstva o tem ne sodijo v izrek sodne odločbe.
uporabnina za nepremičnino - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - neprerekana dejstva
V tej pravdi, ko gre za vprašanje uporabnine, v nobenem primeru ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala v izvršilni zadevi, v kateri je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini.
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnici uporabo preprečuje toženka kot solastnica (in njen mož), je tožbeni zahtevek za uporabnino utemeljen.
ZDR-1 člen 75, 94, 94/3, 94/5, 108, 108/1, 108/3. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591, 591/3. ZPP člen 279č. URS člen 14.
dolžina odpovednega roka - odmera odpravnine - delo pri pravnih prednikih delodajalca - pripojitev
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in zakonske podlage je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka pravni naslednik družbe D. d. o. o., kot tudi družb F. d. o. o. in E. d. o. o., in da je zato pri določitvi oziroma odmeri tožničinega odpovednega roka ter odpravnine dolžna upoštevati tudi njeno delovno dobo, doseženo pri vseh teh družbah. S pripojitvijo prevzete družbe D. d. o. o. je namreč na toženko kot prevzemno družbo prešlo vse premoženje prevzete družbe in je kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila družba D. d. o. o.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 400, 400/5, 405. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - pritožba zoper sklep - najdaljša možna preizkusna doba - nadomestni sklep - pravica do odgovora na pritožbo - vročanje vloge v odgovor - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkusna doba - dolžina preizkusne dobe - poprava očitne pisne pomote
Pritožnica utemeljeno opozarja na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi dolžnikove pritožbe in se pri tem oprlo na dolžnikove trditve v pritožbi, ne da bi jo vročalo v odgovor upnici, ki je vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti. Skladno z določbami 405. člena ZFPPIPP bi namreč morala biti vlagateljici ugovora tekom postopka o ugovoru zoper odpust obveznosti vsa pisanja vročena osebno. Ker ji pritožba ni bila vročena (oziroma ji je bila vročena šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ne more sanirati kršitve), je bila pritožnici kršena pravica do izjave v postopku, saj se o pritožbi ni mogla izreči pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Veljavnega nadaljevanja iste skupščine ne moreta predstavljati obe izvedeni seji skupščin, temveč zgolj ena od njiju. Prekinjena skupščina se namreč nadaljuje in zaključi na podlagi prvotnega sklica. Smisel skupščine, ki je sklicana in se po prekinitvi izvede ter zaključi, je v tem, da je to ena skupščina.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072335
ZPP člen 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZVZD-1 člen 39, 39/1. OZ člen 395, 395/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - pravočasne navedbe - kršitev pravice do izjave - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - delo v tujini - skupno delovišče - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Okoliščina, da za škodo, ki jo je utrpel delavec, odgovarja "dejanski" delodajalec, sama po sebi ne izključuje odgovornosti "formalnega" delodajalca.
Dejstvo, da toženka ni odrejala in organizirala dela na delovišču, kjer je tožnik opravljal delo, niti ga ni nadzirala, ne izključuje njenega protipravnega ravnanja in posledično odgovornosti za nastalo škodo. Če toženka, ki ji je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljala, je kršila tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje je nedvomno protipravno oziroma nedopustno. Če je tožniku nastala škoda zato, ker na gradbišču ni bilo poskrbljeno za varno delo, je škoda nedvomno v vzročni zvezi z delodajalčevo kršitvijo zakonske obveznosti in obenem pogodbene obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer. To, da toženka svoje zakonske in pogodbene obveznosti ni izvrševala, ker je bila organizacija dela, nadzor nad delom in pogoji za varno opravljanje dela v domeni tuje družbe, za odločitev ni pravno pomembno. Niti ni pravno pomembno, da toženka ni sklenila pisnega sporazuma o skupnih varnostnih ukrepih za delovišče v tujini in da ni določila delavca za zagotavljanje varnosti lastnih delavcev.
Sporazum o skupnih varnostnih ukrepih, s katerim delavec morebiti niti ni seznanjen, delodajalca ne more razbremeniti zakonske obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer, lahko pa predstavlja podlago za morebitne regresne zahtevke med sklenitelji sporazuma v primeru nastanka škodnih primerov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071068
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.
plačilo komunalnih storitev - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - konkretiziranost ugovora - nekonkretiziran ugovor - zavrnitev predlaganih dokazov - pravica do izjave - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je povzeti ugovor toženca pavšalen in bi ga moral ustrezno konkretizirati vsaj po tem, ko je prejel odgovor tožnice, v katerem je obstoj dogovora o brezplačnem koriščenju komunalnih storitev zanikala in navedla, da je svoje storitve ves čas obračunavala in zanje prejemala plačilo. Tako bi moral navesti vsaj to, kdaj je bil dogovor sklenjen, s kom je bil sklenjen in navesti njegovo natančnejšo vsebino, torej konkretna dejstva, katerih resničnost bi nato sodišče lahko preverilo v dokaznem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvedbo predlaganih dokazov zavrnilo, je zato pravilna, neutemeljen pa je tudi očitek o posegu v pravico do izjave in pravico do enakega obravnavanja strank. Tožencu so bile zagotovljene vse procesne pravice, tudi pravica do izvedbe dokazov, ki pa je ni uveljavil na ustrezen način.
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave; na nobenega od teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljana. Stranka, ki zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, mora v pritožbi določno povedati, zakaj meni, da bi bilo zaslišanje te priče potrebno oziroma kaj bi ta priča vedela povedati relevantnega za zadevo. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da naj bi sodišče ne izvedlo predlaganih dokazov.
Toženec je najel kredit, od katerega je izročil (posodil) tožnici 10.000 EUR, preostali del kredita pa je očitno porabil zase; ker je tožnica za poplačilo toženčevega kredita zastavila svojo družinsko hišo, je, da bi preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku, imela pravni interes, da hipotekarni dolg poplača, zato je skladno z 275. členom OZ hipotekarna terjatev že po samem zakonu prešla nanjo (zakonita subrogacija).
Vsaka pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka v pritožbi jasno in določno navesti pritožbene razloge, s katerimi izpodbija napadeno odločbo. Sklicevanje na navedbe v drugih vlogah ni upoštevno.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - substanciranje dokaznega predloga - zaslišanje stranke - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi ta izpovedoval. Navedla ni niti tega, da bi izpovedal glede vseh navedb tožene stranke, kot to zatrjuje v pritožbi, temveč ga je zgolj navedla med (ostalimi) dokaznimi predlogi v prvi pripravljalni vlogi. Ne drži, da tožena stranka navedenega ni bila dolžna pojasniti, ker je predlagala zaslišanje stranke in ne priče. Tudi zaslišanje stranke sodišče izvede na podlagi dokaznega predloga stranke, ki mora biti substanciran (236. člen v zvezi z 263. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
zapuščinski postopek - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - oseba, katere pravica je manj verjetna - obseg zapuščine - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - dvig sredstev z računa zapustnika - obstoj pooblastila - prilastitev denarja
Za pritožnika ni sporno, da je med dediči podan spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, in da je zaradi tega treba prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo (212. člen ZD) ter da se na pravdo napoti stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilna je tudi presoja, da je manj verjetna njegova pravica.
Trditev o sodedičevi zlorabi zapustničinega pooblastila temelji na nekaj indicih, ki ob sodedičevih nasprotnih navedbah ne zadostujejo za verjetno izkazanost zaključka, da si je sodedič zapustničina sredstva prilastil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071510
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 393, 393/3, 406. ZD člen 132.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna satisfakcija - objektivna pogojenost višine odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pobotni ugovor - prehod zapuščine na dediča - solidarnost se ne domneva - solidarnost na strani upnikov - delitev obveznosti in terjatev
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost; pravdno sodišče teh dejstev ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Po 406. členu OZ se solidarnost upnikov ne domneva; če je več upnikov, jim dolžnik odgovarja solidarno le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Nič od tega v obravnavanem primeru ni podano. To pa ne pomeni, da tožniki niso aktivno legitimirani. Aktivno legitimacijo so utemeljevali z dejstvom, da so dediči po pokojnem oškodovancu, česar toženec ni prerekal. Dediči v trenutku smrti vstopijo v položaj pokojnega (132. člen ZD), in sicer pod pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V spisu je sklep o dedovanju po pokojnem oškodovancu, ki potrjuje, da so tožniki zakoniti dediči po oškodovancu in dedujejo vsak do ¼ zapuščine. Torej so upravičeni vsak do 1/4 dosojene odškodnine. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da toženec tožnikom ni dolžan odškodnine plačati solidarno. Gre za deljivo obveznost toženca, ki jo mora izpolniti štirim upnikom. Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev med njimi deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 339. člena OZ).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00072621
ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/3, 13/5. ZPP člen 251, 252.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov - pripravljalna dejanja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - pripombe na elaborat - vmesni sklep
Za preverjanje pravilnosti in ustreznosti elaborata se imajo udeleženci pravico izjaviti o njem na način, da predlagajo ogled na kraju samem ali zaslišanje sodnega izvedenca za dokazovanje ali preverjanje njegove (ne)pravilnosti, kar vse jim je sodišče dolžno omogočiti, bodisi razloge za zavrnitev ustrezno obrazložiti. Pritožnica je v pripombah na izvedensko mnenje predlagala ustno obravnavo z ogledom, kar izpostavlja tudi v pritožbi. Do njenega predloga se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo.
Izvedenka je v odgovoru na pripombe izrazila dvom v primernost in strokovnost elaborata kot podlage za vpis spremembe v kataster zaradi uveljavitve ZKN. Skladno s petim odstavkom 13. člena ZVEtL-1 ima sodišče možnost, da strokovno podlago predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. V konkretnih okoliščinah bi bilo skladno z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopka smotrneje preveriti pri GURS še pred izdajo vmesnega sklepa, ali elaborat zaradi spremembe zakonskih določb, predstavlja primerno podlago za vpis v kataster.