ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/2, 299/3. ZPP člen 154.
ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - povračilo stroškov postopka - obveznost predložitve listinskih dokazov
Pravilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP o povračilu stroškov pravdnega postopka je izjema od splošnega načela povračila stroškov glede na uspeh po 154. členu ZPP. Njegov namen je sankcioniranje upnika, ki je zaradi nepopolne prijave terjatve ali izločitvene pravice (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) povzročil, da se upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga prerekal. Ker gre za izjemo od splošnega pravila iz 154. člena ZPP, jo je treba tolmačiti ozko. Uporabljiva je le v zgoraj navedenem primeru, ne pa tudi v primeru, če je bila izločitvena pravica prerekana tudi iz drugih razlogov.
Prav za tak primer izključitve izjeme iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru gre, saj je tožena stranka tožnikovo prijavo izločitvene pravice prerekala tudi zato, ker pri predmetni nepremičnini še ni vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik. S tem pa je izpodbijala prijavljeno izločitveno pravico tudi iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj za njen obstoj iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drugi izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini). Tako se pokaže, da je tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi iz drugih razlogov (v zemljiško knjigo nevpisane njene lastninske pravice na sporni nepremičnini). Iz doslej razloženega zato izhaja, da bi tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi, če bi tožeča stranka predložila listine, za katere ji tožeča stranka očita, da jih ni predložila.
ZObr člen 97e, 97e/2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 1, 142, 142/2, 154. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZJU člen 5, 5/2. ZODPol člen 71.
stalna pripravljenost - uporaba direktive - delovni čas - nacionalna zakonodaja
Le v primeru, če mora delavec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure dejanskega dela vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Navedena določba ni skladna z določbo Direktive v primeru, če gre za pripravljenost na delo na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu. Glede na navedeno, torej vprašanje delovnega časa v času pripravljenosti za delo na določenem kraju, ni le vprašanje Direktive, temveč tudi vprašanje naše zakonodaje. Iz določb ZDR-1 ne izhaja, da pripravljenost na določenem kraju ne predstavlja delovnega časa, saj je mogoče določbo drugega odstavka 142. člena razumeti tako, da tudi pripravljenost na določenem kraju, kjer je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, kar v konkretnem primeru pomeni, da je takoj na voljo za opravljanje nalog, predstavlja efektivni delovni čas. V direktnem nasprotju s to določbo in določbo Direktive pa je določba drugega odstavka 97.e člena ZObr, ki izrecno določa, da se pripravljenost za delo ne všteva v delovni čas, v kolikor se nanaša na pripravljenost na določenem kraju. Pri tem je bistveno, da Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa predstavlja zaščito delavcev in je prvenstveno namenjena zagotavljanju zadostnega počitka delavcem in ne obsega določanja plačila za delovni čas. Torej, tudi če je določena organizacija opravljanja nujnih, neodložljivih nalog izvzeta iz Direktive in s tem zaščite delavcev v smislu zagotavljanja zadostnih počitkov, še ne pomeni, da opravljanje takega dela ni vrednoteno v višini 100 % urne postavke delavca.
Produciranje dodatnih finančnih obveznosti partnerja kot pogodbene stranke pod plaščem zanjo zavezujočih smernic, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila kršitev enega temeljnih načel v obligacijskih razmerjih - to je načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (4. člen OZ), ki pomeni, da nobenemu udeležencu obligacijskih razmerij ni dopustno zagotoviti več pravic ali boljšega izhodiščnega položaja pri urejanju obligacijskih razmerij. S širitvijo pogodbenih obveznosti tožene stranke z enostransko sprejetimi smernicami je bilo kršeno prav to načelo.
Pravilno je zato sklepanje prvostopenjskega sodišča, da za spremembo pogodbenih obveznosti tožene stranke ne zadostuje sklicevanje na enostransko sprejete smernice, pač pa navedena sprememba terja natančno opredelitev pogodbenih obveznosti tožene stranke glede kadrovskih zadev. Vsekakor pa je v zvezi s tako spremembo potrebno nedvoumno soglasje volj obeh pogodbenih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071458
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZGJS člen 59, 59/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-3. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5, 5/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 14, 14/1. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-2. Odlok o oskrbi s pitno vodo (2005) člen 2, 2-2.
komunalne storitve - pasivna legitimacija - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - uporabnik storitve javne službe - solidarno poroštvo - narok v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka
Obveznost plačila za storitve obvezne gospodarske javne službe nima pogodbene podlage, temveč temelji na zakonu in podzakonskih predpisih, ki določajo, da je zavezanec za plačilo uporabnik storitev obvezne gospodarske javne službe.
Drži sicer, da se je upravnik s Pogodbo kot porok in plačnik zavezal plačati za storitve, ki jih tožeča stranka izvaja kot gospodarsko javno službo, vendar pa je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da to dejstvo povzroči, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev. Tožena stranka je pasivno legitimirana za plačilo vtoževanih storitev že na podlagi predpisov o obveznih gospodarskih javnih službah.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 155, 155/2, 365, 365-2. Odvetniška tarifa (1995) člen 7, 7/1.
stroški postopka - odvetniške storitve - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vloga po odvetniku - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da tožencu zato, ker po odstopu zadeve z okrajnega na okrožno sodišče ni podal odgovora na tožbo ali druge procesne vloge, niso nastali nobeni stroški, saj je toženec odgovor na tožbo podal 1. 4. 2022, sicer skupaj s tožencema (zoper njiju je sedaj v teku postopek P 451/2021 pred Okrajnim sodiščem v Celju), v katerem je vsebinsko ugovarjal tako vloženi tožbi zoper sedanjega toženca kot tudi vloženi tožbi zoper drugo toženko in tretjega toženca. Nima prav pritožba, da tožencu zato, ker je podal odgovor na tožbo po pooblaščencu skupaj z drugo toženko in tretjim tožencem, stroški niso nastali ter da je sodišče prve stopnje preuranjeno odmerilo stroške postopka, saj je zoper sedanjega (prej prvega) toženca postopek končan, tožnica pa je zoper sedanjega toženca ter drugo toženko in tretjega toženca uveljavljala zahtevke po različni dejanski in pravni podlagi, in sicer zoper sedanjega toženca tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve skupnega premoženja, zoper drugo toženko in tretjega toženca pa tožbena zahtevka zaradi plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070854
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 40. ZPP člen 452, 458, 458/1.
pritožba v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - pravica do naravnega sodnika - triaža - neenakopravno obravnavanje - rok za dopolnitev tožbe - rok za odgovor na tožbo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - predložitev pooblastila odvetnika - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - upoštevanje nepravnomočne sodbe - plačilo stroškov upravljanja - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe - razdelilnik stroškov - napačen obračun - delna ugoditev pritožbi
SZ-1, ki je nadomestil prejšnji SZ, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Šele novela SZ-1E je v 41. členu določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika. Iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Zato sklenjena pogodba o upravljanju še vedno zavezuje, tožnik pa je še vedno upravnik večstanovanjske stavbe.
pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00070757
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-8, 339/2-14, 365, 365-3. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - verjetnost terjatve - praktična konkordanca - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poročanje o kaznivem dejanju - kršitev pravice do obravnavanja
Za odločitev o dopustnosti objave ob postavljenih trditvah in stališčih ter glede na gornjo sodno prakso tako ne zadostuje zgolj sklepanje, (i) da objava objektivno ni žaljiva, (i) da ne vsebuje neresničnih dejstev oziroma dejstev, za katere bi medij ob dolžni skrbnosti moral vedeti, da niso neresnična, (iii) in da črpanje in poraba evropskih sredstev ne spada v področje pravice do zasebnosti, zaradi česar tožnici ne moreta izbirati, na kakšen način se ju lahko omenja v javnosti.
Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.
ureditev razmerij med solastniki - redno upravljanje
Posel vgradnje merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti, je posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
zavrženje tožbe kot prepozne - praznik - naslov za vročanje - naslov v tujini
Na pravilnost zavrženja tožbe skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP ne more vplivati tožničina navedba, da je bil v Republiki Avstriji, kjer prejema pošto, 8. 6. 2023 praznik, zaradi česar pošiljke tega dne ni mogla odposlati po pošti. Na tek rokov pred sodiščem v Republiki Sloveniji ne more vplivati tek rokov v Republiki Avstriji, kamor tožnica prejema pošto. Določbe, ki opredeljujejo tek rokov, so del javnega (pravnega) reda v Sloveniji. Kot dela prost dan v smislu nacionalne zakonodaje je to edino dan, ko se na območju države Republike Slovenije po zakonu ne dela.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju zaradi dveh poškodb izven dela ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1., niti 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
Določbo člena 33/3 SPZ je glede na namen posestmotivenega varstva, ki varuje obstoječe dejansko stanje pred motilnim dejanjem, in katerega bistvo je v preprečevanju samovoljnih dejanj, razumeti na način, da mora biti upravičenje, da motilnega dejanja ni šteti za protipravnega, podano v zakonu, in sicer za konkretno dejanje, konkretnemu subjektu, pod konkretno določenimi pogoji oz. predvidenem postopku. V obravnavanem primeru določbe SPZ (118. člen v četrtem odstavku, ko določa pooblastila upravnika) in SZ-1 (25a člen, ki določa, katere posle je zlasti šteti za posle rednega vzdrževanja, ter 50. člen, ki upravniku poleg pooblastil, določenih s SPZ, daje še določena druga pooblastila) dajejo upravniku4 zgolj splošno pooblastilo pri izvajanju določenih opravil, med drugim tudi izvajanje sklepov etažnih lastnikov. Takšno splošno pooblastilo, ki ne zadosti pogoju konkretnega upravičenja, pa ne more izključiti protipravnosti obravnavanega dejanja tožene stranke, prav tako kot ne sklenjena Pogodba o upravljanju, ki predstavlja pogodbeno podlago.
SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/3, 154/2-5. OZ člen 365, 369, 369/4, 1034, 1034/2.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugasla pravica - hipoteka - zastaranje zamudnih obresti - stečaj dolžnika - pretrganje zastaranja
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču.
Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
OZ-UPB1 člen 239, 619, 648. ZVPot člen 43, 43c, 43c/3.
varstvo potrošnikov - pogodba sklenjena na daljavo - spor majhne vrednosti
Iz zgoraj povzete vsebine pritožbe izhaja, da toženec izpodbija zgolj ugotovljeno dejstvo, da je pri tožniku naročil storitev izvedbe tečaja za dve osebi. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - razveljavitev sklepa
Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje niti do ostalih stroškov, če so v njem le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v izvedenskem mnenju.
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba je mogoča le v primerih t. i. prave (vsebinske) nesklepčnosti, torej takrat, ko iz jasnega opisa življenjskega primera ne izhaja zahtevana pravna posledica, temveč neka druga, ali pa iz opisa ne izhaja nobena pravna posledica oziroma se ne nanaša na toženca. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je življenjski primer popolno in jasno opisan ter se nanaša izključno na pravnoposlovni (izvedeni, derivativni) pridobitni način, ki daje podlago za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ne za ugotovitev obstoja služnosti.
Ker tožnikova mati ni izkazala, da je s pravnomočnim sklepom postavljena za skrbnika svojemu sinu, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.