pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - laična pritožba - izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - neodpravljiva pomanjkljivost - pogoji za zavrženje vloge
Zaradi pomanjkljivost iz četrtega odstavka 86. člena ZPP se vloga ne pošilja v popravo (če stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit ni predložila dokazila), oziroma je pomanjkljivost neodpravljiva (če stranka nima opravljenega pravniškega državnega izpita), ampak se takoj zavrže (367.č člen ZPP), morebitna odobritev brezplačne pravne pomoči za stroške odvetnika (na kar se sklicuje toženec) zato ne bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070854
SZ-1E člen 41, 41/1. SZ-1 člen 40. ZPP člen 452, 458, 458/1.
pritožba v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - pravica do naravnega sodnika - triaža - neenakopravno obravnavanje - rok za dopolnitev tožbe - rok za odgovor na tožbo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - predložitev pooblastila odvetnika - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - upoštevanje nepravnomočne sodbe - plačilo stroškov upravljanja - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe - razdelilnik stroškov - napačen obračun - delna ugoditev pritožbi
SZ-1, ki je nadomestil prejšnji SZ, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ, z uveljavitvijo SZ-1 samodejno prenehale. Šele novela SZ-1E je v 41. členu določila, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika. Iz te določbe jasno izhaja, da prejšnje pogodbe o upravljanju (sklenjene po vhodih) ob uveljavitvi SZ-1 niso samodejno postale neveljavne. Zato sklenjena pogodba o upravljanju še vedno zavezuje, tožnik pa je še vedno upravnik večstanovanjske stavbe.
Milejši ukrep prepovedi približevanja, izrečen obdolžencu, doslej ni bil učinkovit, kar končno priznava tudi pritožba, ko na svoj način skuša prikazati razloge za obdolženčevo kršitev tega ukrepa. Po drugi strani pa pritožba tudi ne ponudi odgovora na vprašanje, v kakšnih (krajevnih) okoliščinah bi bilo morebiti mogoče izvajati hišni pripor. Vsaj za zdaj se kot edina možnost kaže izvrševanje hišnega pripora na naslovu obdolženčevega bivanja, ki pa je tudi kraj storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ko torej ta možnost izvrševanja hišnega pripora, druge pa obramba ne ponudi, ponovno ne gre skupaj s ciljem, ki naj bi ga hišni pripor zasledoval.
Plačilu storitve zagotavljanja določenega števila delavcev se tožena stranka ne more izogniti s pavšalnim sklicevanjem na nekvalitetno opravljeno delo, saj razmerje med pravdnima strankama nima pravne narave podjemne pogodbe med izvajalcem in naročnikom. Da bi tožeča stranka kršila kakšno drugo pogodbeno dogovorjeno obveznost tožena stranka ni trdila.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 155, 155/2, 365, 365-2. Odvetniška tarifa (1995) člen 7, 7/1.
stroški postopka - odvetniške storitve - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - vloga po odvetniku - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da tožencu zato, ker po odstopu zadeve z okrajnega na okrožno sodišče ni podal odgovora na tožbo ali druge procesne vloge, niso nastali nobeni stroški, saj je toženec odgovor na tožbo podal 1. 4. 2022, sicer skupaj s tožencema (zoper njiju je sedaj v teku postopek P 451/2021 pred Okrajnim sodiščem v Celju), v katerem je vsebinsko ugovarjal tako vloženi tožbi zoper sedanjega toženca kot tudi vloženi tožbi zoper drugo toženko in tretjega toženca. Nima prav pritožba, da tožencu zato, ker je podal odgovor na tožbo po pooblaščencu skupaj z drugo toženko in tretjim tožencem, stroški niso nastali ter da je sodišče prve stopnje preuranjeno odmerilo stroške postopka, saj je zoper sedanjega (prej prvega) toženca postopek končan, tožnica pa je zoper sedanjega toženca ter drugo toženko in tretjega toženca uveljavljala zahtevke po različni dejanski in pravni podlagi, in sicer zoper sedanjega toženca tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve skupnega premoženja, zoper drugo toženko in tretjega toženca pa tožbena zahtevka zaradi plačila.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 85/2, 88, 88/2, 88/5, 200, 200/3. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 144, 144/1, 155, 155/1. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih (2007) člen 38, 38/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvršljivost izreka - pravočasnost tožbe - vročitev odpovedi - vročitev pisnega opozorila - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče podanim razlogom glede vročitve pisnega opozorila (in prvega vabila na zagovor) v celoti pritrjuje kot pritrjuje pravilno presoji, da je, ker pisno opozorilo ni bilo vročeno 14. 6. 2022, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri toženka tožniku očita kršitev z dne 15. 6. 2022, nezakonita že iz razloga, ker ni šlo za (novo) kršitev, storjeno po vročenem pisnem opozorilu.
Tožnik si je pooblaščenca izbral v kraju prebivališča, kar pomeni, da so stroški, povezani z njegovim pristopom na naroke za glavno obravnavo, potrebni stroški in bi jih sodišče prve stopnje tožniku moralo priznati.
ZZVZZ-M člen 44a, 44b, 44c, 44c/1, 44c/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 179, 196.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotnica
Zavarovanec bi lahko pravico do povračila stroškov zobnoprotetičnih zdravstvenih storitev v tujini uspešno uveljavil le, če bi poskrbel za izpolnitev zakonsko predpisanih pogojev. Torej pridobil napotnico izbranega zobozdravnika ali osebnega zdravnika za izvedbo zdravstvene storitve v tujini. Ker ni postopal v skladu z zakonom, nepoznavanje prava pa ne upravičuje, njegova pritožba ne more biti uspešna.
Ker tožnikova mati ni izkazala, da je s pravnomočnim sklepom postavljena za skrbnika svojemu sinu, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/3, 154/2-5. OZ člen 365, 369, 369/4, 1034, 1034/2.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugasla pravica - hipoteka - zastaranje zamudnih obresti - stečaj dolžnika - pretrganje zastaranja
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču.
Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba je mogoča le v primerih t. i. prave (vsebinske) nesklepčnosti, torej takrat, ko iz jasnega opisa življenjskega primera ne izhaja zahtevana pravna posledica, temveč neka druga, ali pa iz opisa ne izhaja nobena pravna posledica oziroma se ne nanaša na toženca. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je življenjski primer popolno in jasno opisan ter se nanaša izključno na pravnoposlovni (izvedeni, derivativni) pridobitni način, ki daje podlago za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ne za ugotovitev obstoja služnosti.
Določbo člena 33/3 SPZ je glede na namen posestmotivenega varstva, ki varuje obstoječe dejansko stanje pred motilnim dejanjem, in katerega bistvo je v preprečevanju samovoljnih dejanj, razumeti na način, da mora biti upravičenje, da motilnega dejanja ni šteti za protipravnega, podano v zakonu, in sicer za konkretno dejanje, konkretnemu subjektu, pod konkretno določenimi pogoji oz. predvidenem postopku. V obravnavanem primeru določbe SPZ (118. člen v četrtem odstavku, ko določa pooblastila upravnika) in SZ-1 (25a člen, ki določa, katere posle je zlasti šteti za posle rednega vzdrževanja, ter 50. člen, ki upravniku poleg pooblastil, določenih s SPZ, daje še določena druga pooblastila) dajejo upravniku4 zgolj splošno pooblastilo pri izvajanju določenih opravil, med drugim tudi izvajanje sklepov etažnih lastnikov. Takšno splošno pooblastilo, ki ne zadosti pogoju konkretnega upravičenja, pa ne more izključiti protipravnosti obravnavanega dejanja tožene stranke, prav tako kot ne sklenjena Pogodba o upravljanju, ki predstavlja pogodbeno podlago.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - nerazumljive navedbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba toženca ne vsebuje v sporu majhne vrednosti dovoljenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče na nepojasnjene in nerazumljive pritožbene očitke pritožnika ne more odgovoriti in lahko glede njih zaključi le, da so neutemeljeni.
ugovor po izteku roka - izvršba na podlagi verodostojne listine - delno plačilo - dokazovanje plačila
Dolžnik za pritožbeno navedbo o (dejanskem) plačilu 16. 5. 2023 v znesku 259,97 EUR ne predloži dokaza. Edini dokaz, ki ga je priložil ugovoru po izteku roka, je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da nepotrjen UPN ne izkazuje izvedenega plačila.
ureditev razmerij med solastniki - redno upravljanje
Posel vgradnje merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti, je posel rednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
zavrženje tožbe kot prepozne - praznik - naslov za vročanje - naslov v tujini
Na pravilnost zavrženja tožbe skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP ne more vplivati tožničina navedba, da je bil v Republiki Avstriji, kjer prejema pošto, 8. 6. 2023 praznik, zaradi česar pošiljke tega dne ni mogla odposlati po pošti. Na tek rokov pred sodiščem v Republiki Sloveniji ne more vplivati tek rokov v Republiki Avstriji, kamor tožnica prejema pošto. Določbe, ki opredeljujejo tek rokov, so del javnega (pravnega) reda v Sloveniji. Kot dela prost dan v smislu nacionalne zakonodaje je to edino dan, ko se na območju države Republike Slovenije po zakonu ne dela.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive podlage za zaključek, da pri tožniku ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju zaradi dveh poškodb izven dela ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1., niti 2. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
OZ-UPB1 člen 239, 619, 648. ZVPot člen 43, 43c, 43c/3.
varstvo potrošnikov - pogodba sklenjena na daljavo - spor majhne vrednosti
Iz zgoraj povzete vsebine pritožbe izhaja, da toženec izpodbija zgolj ugotovljeno dejstvo, da je pri tožniku naročil storitev izvedbe tečaja za dve osebi. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno, je pritožba v gornjem delu neutemeljena.
pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.