ZPP člen 108, 108/1. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/2-6, 12/3, 12a, 12a/5.
očitna pisna pomota - popravni sklep - odprava očitne pisne pomote - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nepopolna vloga - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek z nepopolno vlogo - dokazila - dokazila za oprostitev sodnih taks - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - davčna tajnost - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo določbo tretjega odstavka 12. člena ZST-1, ki jasno pove, da sodišče s predlogom, ki ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Določa pa izjeme, ko sodišče kljub pomanjkljivemu predlogu (vsebinsko) odloči o predlogu in sicer med drugim tudi, če predlog ne vsebuje izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje drugega odstavka istega člena. Navedena 5. alineja določa, da mora predlog vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Glede podatkov, ki so davčna tajnost, določa peti odstavek 12.a člena ZST-1, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko toženke po določbi prvega odstavka 108. člena ZPP ni pozivalo na dopolnitev predloga, ki ni vseboval njenega soglasja za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, saj je imelo zakonsko pooblastilo, da samo pridobi potrebne podatke na podlagi katerih je ugotovilo materialni položaj toženke za potrebe predlagane oprostitve plačila sodne takse.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00071306
SPZ člen 105. ZZK-1 člen 15a.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - sprememba položaja posameznega dela v etažni lastnini v položaj splošnega skupnega dela - novi solastninski deleži
Kadar posamezni del postane splošni skupni del stavbe, lastninska pravica na tem delu ne vključuje več solastnine na splošnih skupnih delih in se deleži solastnine na splošnih skupnih delih, ki jo vključujejo lastninske pravice na preostalih posameznih delih v etažni lastnini, sorazmerno povečajo. Hkrati predmet solastnine na splošnih skupnih delih postane tudi del, ki se je preoblikoval. Navedeno nujno terja hkraten vpis vseh sprememb, ki jih povzroči preoblikovanje osnovnega pravnega položaja posameznega dela in predložitev listin, ki to omogočajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071886
OZ člen 3, 5, 5/1, 40, 40/2, 86, 86/1, 92, 255, 255/1, 256, 256/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1. ZZK-1 člen 244, 244/1, 244/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neučinkovanje pogodbe do upnika - ničnost pravnega posla - izbris hipoteke - objektivna sprememba tožbe - uveljavljanje novega zahtevka namesto prvotnega - sprememba tožbe v ponovljenem postopku - dopustnost spremembe tožbe - združitev pravd v skupno obravnavanje - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - litispendenca - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - paulijanska tožba (actio pauliana) - načelo vestnosti in poštenja - načelo akcesornosti - pritožbena obravnava
Pritožbeno stališče, da ta sprememba ni bila dopustna, ker ima (primarni) zahtevek drugačno dejansko in pravno podlago kot prvotni, je zgrešen. Če bi imela oba zahtevka enako dejansko in pravno podlago, zaradi istovetnosti zahtevkov sploh ne bi šlo za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Tudi ni res, da je bilo o enakem zahtevku že pravnomočno odločeno. S prvo sodbo v tej pravdi (P 143/2014-II z dne 20. 4. 2016) je namreč sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in ne o ničnosti spornih pravnih poslov.
Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede pravočasnosti spremembe tožbe. Po razveljavitvi prve sodbe se je glavna obravnava začela znova, zato tožnica s spremembo tožbe ni bila prekludirana (prvi odstavek 184. člena ZPP).
Tožničin interes ni zgolj ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, pač pa, da se lastninska pravica na nepremičninah, ki sta bili predmet ničnega razpolaganja tožencev, vpiše (nazaj) v korist prvega toženca, da bo tožnica v izvršilnem postopku zoper njega lahko poplačala svojo terjatev. Če je torej tožnici uspelo dokazati, da so sporni pravni posli tožencev nični, ji je kot upnici treba omogočiti, da s pomočjo izbrisne tožbe zahteva tudi zemljiškoknjižno izvedbo posledic ničnosti, sicer bi bilo njeno varstvo prazno. Izpodbijanje z actio Pauliana po 255. členu OZ za nične pravne posle ne pride v poštev, saj so ti že od samega začetka absolutno neveljavni v razmerju do vsakogar in ne le v razmerju do posameznega upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00070863
ZPP člen 8. ZPND člen 22a, 22a/4.
nasilje v družini - nujni postopek - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - vestna in skrbna presoja dokazov - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava
Postopki po ZPND so nujni in prednostni, saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo.
ZKP člen 410, 413. CZ člen 171. KZ člen 254. ZP-1 člen 136. ZP člen 167.
obnova postopka - davčna zatajitev - prekršek in kaznivo dejanje - ustavitev postopka o prekršku - identično dejansko stanje - ne bis in idem - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje
V zvezi s presojo objektivne identitete med prekrškom po 171. členu Carinskega zakona (CZ) in kaznivim dejanjem po 254. členu Kazenskega zakonika (KZ) je potrebno poudariti, da je iz samega naslova 171. člena CZ razvidno, da je ta urejal odgovornost nedobrovernih posestnikov oziroma imetnikov predmetov prekrškov. Bistvo tega prekrška je bilo razpolaganje z blagom, za katerega je storilec vedel ali pa bi po okoliščinah primera moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 168. do 170. člena tega zakona. Za razliko od tega prekrška pa kaznivo dejanje davčne zatajitve poleg samega prevzema blaga s katerim je storjen carinski prekršek, v posest, obsega tudi druga izvršitvena ravnanja, in sicer sklepanje dogovora, pridobitev prevoznika, urejanje računa, tranzitnih listin in potrjevanje le-teh ter na koncu pridobitev večje premoženjske koristi, kar je bistven razlikovalni element med prekrškom in kaznivim dejanjem.
Zaključek sodišča prve stopnje, da opis kaznivega dejanja obsega ravnanja, ki presegajo zgolj posest blaga v tranzitu in da gre za ravnanja, ki so lastna le kaznivemu dejanju davčne zatajitve in prekrškovni postopek zanj ni bil voden in nato ustavljen, je glede na pojasnjeno pravilen, pritožbene navedbe, v katerih zagovornik nasprotuje takemu zaključku pa neutemeljeno.
Dejanje, za katero je začet postopek o prekršku, ni prekršek, če v opisu dejanja v obdolžilnem predlogu manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, kakor tudi če znaki prekrška v opisu prekrška niso konkretizirani.
V sodbi I Ips 364/2007 je Vrhovno sodišče RS navedlo, da kaznivo dejanje davčne zatajitve, ko gre za odmero davka na podlagi odločbe davčnega organa, ni dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi prijavljenih lažnih podatkov, saj se šele v takem primeru storilec davčnim obveznostim izogne. Ta zapis je potrebno brati skupaj z obrazložitvijo te sodbe. V predmetni zadevi iz izreka pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišče I Ips 323/2003 izhaja, da se je A. A. z ravnanji in na način, opisan v izreku obsodilne sodbe, izognil plačilu 2.318.116 SIT carine in prometnega davka na škodo Ministrstva za finance Republike Slovenije, kar pomeni, da je pravnomočno ugotovljeno, da je kaznivo dejanje davčne zatajitve dokončano in je vsako polemiziranje glede tega odveč. Da bi v konkretnih okoliščinah primera šlo le za poskus kaznivega dejanja, bi moralo biti izkazano, da je davčni organ izdal odločbo o odmeri davka in da se zaradi tega obsojenec naposled ni izognil plačilu davčnih obveznosti, ker jih je poravnal.
OZ člen 619, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66, 68, 69, 75, 114.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - napake opravljenega dela - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - zadržanje plačila - tehnična dokumentacija - pomanjkljivosti projektne dokumentacije - vnaprejšnja dokazna ocena
Za odločitev v tem primeru je pravno odločilno le, da so se dela, ki so bila zaračunana v spornem računu, nanašala na dela po sklenjeni Pogodbi. Ni bistveno, da v vtoževanem računu niso bila zajeta le dela, glede katerih je tožena stranka tožeči stranki očitala napake. Vsa dela, ki so bila dogovorjena po Pogodbi, vključno z dodatno dogovorjenimi deli, je treba gledati kot celoto. Tožena stranka je namreč v skladu z določili Pogodbe in PGU imela pravico, da do odprave napak zadrži plačilo za katerokoli opravljeno delo po sklenjeni in naknadno razširjeni Pogodbi ter tudi, da v kolikor tožeča stranka napak ne odpravi, naroči odpravo napak pri drugem izvajalcu na stroške tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tudi v kolikor tehnična dokumentacija tožeči stranki s strani tožene stranke ni bila izročena, bi jo tožeča stranka skladno s svojo dolžno skrbnostjo morala zahtevati pred vgradnjo geberita in se zato svoje odgovornosti za napake pri vgradnji geberita in pisoarja tudi, če ji tožena stranka tehnične dokumentacije za vgradnjo geberita samostojno ni izročila pred začetkom njegove vgradnje, ne more razbremeniti. Tožeča stranka bi namreč morala toženo stranko kot dober strokovnjak obvestiti o pomanjkljivosti projektne dokumentacije in jo pred začetkom del (vgradnjo geberita) zahtevati.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da „je utemeljeno tudi zadržanje sredstev s strani tožene stranke“. Iz navedenega zaključka sodišča prve stopnje in preostale obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, kaj je bil razlog za zavrnitev zahtevka tožeče stranke (preuranjenost zahtevka za plačilo zaradi obstoja pravice do zadržanja ali prenehanje pravice do plačila za opravljeno delo). Obrazložitev izpodbijane sodbe namreč o tem nima nobenega razloga, pri čemer pravica do zadržanja sredstev sama po sebi še ne pomeni prenehanja obveznosti za plačilo.
ZPP člen 151, 151/1, 155, 163, 163/4. ZBPP člen 46, 46/3.
sklep o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Niti iz ZPP, ZBPP ali iz drugega predpisa ne izhaja, da bi bila odmera stroškov v pravdnem postopku kakorkoli odvisna od sklepov, s katerimi je organ za brezplačno pravno pomoč priznal pooblaščenki tožnice stroške za nudenje te pomoči.
spor o pristojnosti - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je skladno s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071509
URS člen 67, 70. OZ člen 190, 190/1. ZDLov-1 člen 50, 50/8. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 449, 449/2, 458, 458/1.
naravno javno dobro - lovska pravica - lastnina lovske organizacije - izročitev premičnine - divjad - neupravičena pridobitev - zmanjšanje tožbenega zahtevka - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Na podlagi osmega odstavka 50. člena ZDLov-1 se iz obore pobegla divjad za prosto živečo divjad šteje (šele) po izteku osmih dni od dne, ko je lastnik oziroma imetnik obore pobeg ugotovil.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz določb o neupravičeni pridobitvi, to je prvega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. V obravnavanem primeru je vrnitvena obveznost nastala tako glede čekanov in čeljusti kot glede 168 EUR, ki jih je toženka nesporno pridobila s prodajo mesa tožnikovega merjasca.
Umik tožbe predstavlja neuspeh v postopku, zato je tožeča stranka tista, ki je dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Edina izjema od tega pravila je podana takrat, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Če gre za delni umik, se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Če gre za umik po delni izpolnitvi zahtevka, lahko tožnik od toženca zahteva toliko stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Brezdomstvo ni upravičen razlog za izvrševanje kaznivih dejanj, glede na pogostost uporabe vzetih plačilnih kartic in dvige oziroma poskuse dvigov gotovine, ki so presegali dnevni limit, pa očitno tudi ni šlo le za lastno preživljanje, kar bi lahko bila olajševalna okoliščina.
določitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - vročitev pritožbe v odgovor
Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.
Pravica uveljavljanja neveljavnosti sklepov skupščine je korporacijska pravica delničarja. V postopkih njenega uresničevanja je tako povezana z upravljavskimi upravičenji delničarja, zaradi tega te pravice (praviloma) nimajo osebe, ki nimajo več statusa delničarja. Oseba, ki uveljavlja neveljavnost sklepov skupščine, mora praviloma imeti status delničarja ves čas postopka in ne le ob vložitvi tožbe.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporništvo - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - podržavljenje nepremičnin - odločitev o stroških postopka - odmera stroškov - stroški pravdnega postopka - vrednost spornega predmeta - delež stroškov
Tožniki so kot dediči denacionalizacijskega upravičenca od toženke kot denacionalizacijske zavezanke zahtevali plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe podržavljenih nepremičnin, ki so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene denacionalizacijskem upravičencu v last in posesti, za čas od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do pravnomočne vrnitve premoženja. Glede na njihove (že določene) dedne deleže so vsak s svojim tožbenim zahtevkom zoper toženko zahtevali zahtevke v različnih višinah. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da morajo tožniki v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZPP povrniti toženki pravdne stroške v sorazmerju z njihovimi deleži pri spornem predmetu.
V pritožbeno obravnavani zadevi je bistveno, da je bilo toženki plačilo sodne takse v znesku 1.076,00 EUR naloženo v pravnomočni sodbi. Pravnomočnost pa sanira vse morebitne napake v odločbi.
Tožena stranka ne izpodbija zamudne sodbe po vsebini, čeprav navaja, da je tožnik iz naslova dnevnic prejel določena zneska in prilaga potrdilo o plačilu dnevnic in potrdilo o priporočeni pošti, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072828
ZVKSES člen 16, 23, 24, 24/1, 98. SPZ člen 100.
varstvo kupcev stanovanj - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - pravočasna notifikacija - rok za uveljavitev pravice - zavarovanje dokazov - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - refleksna škoda - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del
Ker so bile prodajne pogodbe sklenjene (tudi) po uveljavitvi ZVKSES, enako pa velja za uporabno dovoljenje, je pravilno sklepanje o uporabi njegovih določb tudi za obravnavano zadevo.
Tožniki so tri mesece po pridobitvi prvega izvedenskega mnenja toženca obvestili o ugotovljenih napakah glede solidnosti gradbe. Rok za uveljavitev pravice teče od dne, ko so tožniki izvedeli za napako. Ni dovolj (le) seznanitev z njenim obstojem, marveč tudi védenje, od kod napaka izvira in da zadeva solidnost gradbe. Tožniki so informacije o vrsti napake pridobili iz izvedenskih mnenj, nato pa so pravočasno opravili notifikacijo.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo upoštevati mnenj izvedencev, izdelanih v postopku zavarovanja dokazov. Nobenega utemeljenega razloga ni za nižanje procesnopravne vrednosti dokazov, izvedenih v postopku zavarovanja.
Odškodnina za refleksno škodo se pokriva z jamčevalnim zahtevkom, zanjo veljajo roki kot za vse ostale jamčevalne zahtevke.
izločitev v korist potomcev - povečanje zapustnikovega premoženja - pogoji za priznanje - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine
Kakšen alikvotni del zapustnikovega premoženja predstavlja prispevek tožnika k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, je odvisno od vrednosti zapustnikovega premoženja, kakršna bi bila brez povečanja, in vrednosti, kakršna je v času zapustnikove smrti, ter od upravičenčevega prispevanja k temu povečanju. V tej zvezi je torej treba ugotoviti stanje in vrednost zapustnikovega premoženja v času njegove smrti, ali se je zaradi izboljšav, vzdrževanja oziroma obdelovanja nepremičnin njihova vrednost ohranjala (ali celo zvišala) oziroma kakšna bi bila njihova vrednost, če ne bi bilo rednega vzdrževanja oziroma obdelovanja, ugotoviti prispevek tožnika k ohranitvi vrednosti oziroma povečanju vrednosti premoženja zapustnika (kolikšen delež ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku tožnika), nato pa to preračunati v skupni delež tožnika na celotnem zapustnikovem premoženju.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - fizično nasilje - psihično nasilje - verbalni konflikt - fizični obračun - ogroženost življenja - varna hiša - sorazmernost ukrepa
Dejstvo, da se je predlagateljica odselila (v hotel in nato v varno hišo), ne pomeni, da ji nevarnost več ne grozi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je nevarnost še podana, ker nasprotna udeleženca do svojih ravnanj nista kritična in odgovornost zanje nalagata predlagateljici.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - družinska skupnost - dolžnost preživljanja otrok - življenje v družinski skupnosti - izpolnitev preživninske obveznosti - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - porazdelitev preživninskega bremena - načelo proste presoje dokazov
Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je treba sproti reševati vprašanja njihovega preživljanja, zato eden od partnerjev (po prenehanju njunega razmerja) od drugega ne more zahtevati povračila izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju (sodba II Ips 82/99).
Za opredelitev partnerske zveze kot družinske skupnosti (ta ni pravni institut) ni potrebno, da med staršema obstaja tudi zunajzakonska skupnost, kar je prvo sodišče pravilno upoštevalo in zato utemeljeno ni ugotavljalo obstoja elementov zunajzakonske skupnosti v odnosu med pravdnima strankama.