predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj, niti ni izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002772
ZJN-2 člen 29. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju.
1. Kakšna je pravna narava zapisnika o nadzoru o ugotovljenih nepravilnostih in ali je treba neobstoj ugotovljenih nepravilnosti izpodbijati s posebno tožbo oziroma ali se lahko neobstoj nepravilnosti dokazuje tudi z ugovornimi navedbami v rednem pravdnem postopku;
2. Ali ima splošni dogovor (primeroma SD 13), sprejet s strani izvajalcev in v njihovem imenu kot kolektivno predstavniško telo podpisan s strani strokovnih združenj, naravo splošnih pogodbenih določil v smislu 120. in 121. člena Obligacijskega zakonika.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002771
ZJN-2 člen 29. ZPP člen 212, 367a, 367a/1. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98.
- Ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju;
- Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da toženi stranki ni bilo treba zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - nezakonitost sodbe sodišča druge stopnje
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni obrazložila, zakaj naj bi sodišče druge stopnje vprašanje rešilo nezakonito (prvo in drugo vprašanje), oziroma ni izkazala odstopa od sodne prakse ali njenega neobstoja (tretje vprašanje).
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Na ponovitveno nevarnost kaže sam način storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, promet s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi, ki zahteva dobro organiziranost, obdolženci so pri dejanju izkazali tudi vztrajnost, delovali pa so tudi utečeno.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 501. KZ člen 25, 27, 126, 126/5-2, 244. KZ-1 člen 7, 75, 75/5, 99, 99/10-2, 240.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska dejavnost - uporaba milejšega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - storilec - sostorilstvo – pomoč – posebno kaznivo dejanje (delictum proprium) - odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi
„Oblast nad dejanjem“ in „bistveni prispevek k dejanju“ za ugotovitev sostorilstva ne zadoščata, če oseba nima lastnosti, ki jo za storilce zahteva zakon. Pri pravih posebnih kaznivih dejanjih „oblast nad dejanjem“ ne more biti odločujoči kriterij za opredelitev sostorilstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Obramba pri predlogu razbremenilnega dokaza zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če določno zatrjuje 1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj ali neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, 2) dokazno sredstvo in 3) z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu, ter da bo dokaz v korist obdolženca. Dolžnost obrambe je tudi, da izkaže verjetnost, da bi izvedba dokazov potrdila njene navedbe.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstvo svoje terjatve pravilno uveljavlja s tožbo za ugotovitev ničnosti. To pomeni, da ima v tu obravnavani zadevi tožeča stranka, ki zatrjuje, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, ker je bila sklenjena z edinim namenom oškodovanja tožnic kot upnic, za uveljavljanje svojih pravic ničnostno tožbo. To pa nadalje pomeni, da je tožeča stranka že s tem, ko je izkazala, da je upnica, izkazala tudi svoj pravni interes za vložitev tu obravnavane tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 360, 360/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 1026, 1026/1.
predlog za dopustitev revizije - kredit - vrnitev kredita - poroštvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - obrazložitev dokazne ocene - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot družinski član stranke v postopku - strokovni sodelavec
Dejstvo, da se je na izvršilnem oddelku sodišča, ki vodi izvršilni postopek, zaposlila hči dolžnikov kot samostojna sodniška pomočnica, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, saj pri delu prihaja vsakodnevno v stik s sodnico, ki vodi postopek, in drugimi sodniki pristojnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO
VS0017941
OZ člen 147, 148. ZOR člen 170, 172. ZGD člen 258, 258/5, 279. ZGD-1 člen 263, 263/4.
gospodarska družba - nadzorni svet - odškodninska odgovornost - odgovornost članov nadzornega sveta - odgovornost članov organov upravljanja - povrnitev premoženjske škode - lastna škoda - plačilo terjatve
Član organa vodenja ali nadzora za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati po splošnih predpisih.
Če tožnik s tožbo po petem odstavku 285. člena ZGD (sedaj četrtem odstavku 263. člena ZGD-1) zahteva povrnitev svoje lastne škode, njegov zahtevek nima ustrezna materialnopravne podlage v določbah korporacijskega prava. Upnik pa lahko v svojem imenu in za svoj račun zahteva povračilo škode, ki so jo družbi povzročili organi upravljanja in nadzora, in na ta način pride do poplačila svoje terjatve. Pogoj za njegov uspeh je, da poleg svoje terjatve do družbe izkaže še družbino odškodninsko terjatev do članov organa upravljanja ali nadzora.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga - rok - vročanje v poštni predal - odvetnik - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Skladno s sodno prakso se šteje, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, da se (osebna in neosebna) vročitev sodnih pisanj ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal.
ZZ člen 62, 62/1, 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 7.
lastninjenje - družbena lastnina - javna lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica države - javni zavodi - vzgojnoizobraževalne organizacije - dejavnost posebnega družbenega pomena - javne službe - pravica upravljanja
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino.
Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravljanje javne službe (drugi odstavek 61. člena ZOFVI.
ZPP člen 3, 7, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
pravila znanosti - pravila stroke - logično mišljenje - izkustvena pravila - trditveno in dokazno breme - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - priznano dejstvo - trditve o dejstvih - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - padec po stopnicah - mokre stopnice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva, zato tudi niso predmet trditvenega bremena. To pomeni, da jih pravdni stranki ni treba zatrjevati oziroma nasprotni stranki prerekati. Nanje tudi ni mogoče aplicirati pravilo iz drugega odstavka 214. člena ZPP o nespornih oziroma priznanih dejstvih.
Namen pravil znanosti in strok, logičnega mišljenja ter izkustvenih pravil je, da se iz nespornih oziroma dokazanih dejstev sklepa na obstoj pravno pomembnih dejstev. Taka pravila so zato predmet dokaznega bremena, vendar pa jih sodnik pozna po uradni dolžnosti in njihova vsebina ni predmet dokazovanja, razen če gre za taka pravila, ki presegajo raven splošne razgledanosti, zaradi česar je potrebno strokovno znanje izvedenca.
odgovornost mentorja - poškodba otroka na gasilskem taboru - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nadzor nad otroki - skrbnost dobrega strokovnjaka - naključje
Presoja dolžnega ravnanja mentorjev na gasilskem taboru. Dolžno ravnanje mentorjev je na eni strani odvisno od konkretne nevarnosti, ki so ji otroci lahko izpostavljeni, od verjetnosti njenega nastopa in možnosti za njeno odvrnitev, na drugi strani pa so poleg starosti otrok odločilne tudi njihova duševna zrelost in njihove osebne lastnosti. Vse te odločilne okoliščine praviloma narekujejo presojo od primera do primera in otežujejo primerjavo z že sprejetimi odločitvami.
Pri trasirani lastni menici se domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do stika z otrokom - preprečevanje stikov z otrokom - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujitveni sindrom - odškodninska odgovornost - odgovornost matere
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali psihični vpliv matere na otroke, zaradi katerega ti odklanjajo stike z očetom, predstavlja protipravno ravnanje in je zato podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve očetove osebnostne pravice do stika z otroki, in glede vprašanja, ali je v tem primeru izključen prispevek oškodovanca (očeta), pri katerem so izkazani elementi nasilništva, oziroma oškodovanca, ki na noben način ni poskrbel za zmanjšanje škode.