Odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora in kršitvijo le tega, pač pa s prognozo sodišča, da bo obdolženec, kljub odrejenemu hišnemu priporu, kazniva dejanja ponavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017994
ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 7, 37, 99. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odškodnina - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45
z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno odločbo z dne 27. 8. 1945, ki jo je nasprotna udeleženka predložila po naroku.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2, 68. ZUP člen 96, 224, 280, 280/1, 280/3. ZZZDR člen 10b.
pritožba - pravočasnost tožbe kot pogoj za presojo ničnosti odločbe v upravnem sporu- vročitev odločbe z javnim naznanilom
ZUS-1 za uveljavljanje napak odločbe, ki imajo za posledico ničnost, ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost.
Čeprav je bil torej prvi tožnik seznanjen z načinom vročanja, saj je o tem sam predložil omenjeni dopis CSD, pa v pritožbi nepravilnosti v tej smeri ne zatrjuje, niti jih ni v tožbi. Zato zgolj s pavšalno trditvijo, da ni prejel odločb o posvojitvi, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o pravnomočnosti izpodbijanih odločb, ki pomeni, da je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zanj potekel, še preden je vložil predmetno tožbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločali krajevno in stvarno pristojni sodišči oziroma sodniki teh sodišč, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
mediji - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlogi - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (četrti odstavek 26. člena ZMed). Če zahtevani popravek nima takšne vsebine, ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed).
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - goljufija
Oškodovanci so obsojencu denar izročili izključno zaradi njegovega zatrjevanja, da ga bo vložil v posel trgovanja s tujimi valutami in obsojenec je zakonske znake goljufije izpolnil že s tem, ko po prejemu denarja tega ni položil na ta trgovalni račun.
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018938
ZDen člen 19, 19/1-3, 32. ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - ničnost denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost odločbe - odločba Ustavnega sodišča Up-457/09
Vrednost spornega predmeta v osnovni pravni zadevi je 300,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
V preostalem delu pa je predlog zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 66, 66/3. ZPDI člen 19, 19/4, 19/6.
opravljanje pravniškega državnega izpita - PDI - začasna odredba - pritožba - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - ni potrebna - začasna odredba po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote
Rok za pristop k izpitu v času trajanja postopka odločanja o izpolnjevanju pogojev za pristop k izpitu po naravi stvari ne teče. Zato določitev roka, kot je predlagal tožnik, ni potrebno. Tožnik s svojimi navedbami ni zadostil zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.
ZDen člen 26, 26/3. ZDen-B člen 7, 24, 26. ZPP člen 339, 339/2-14.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - pravica zahtevati povrnitev škode - prekluzivni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka. O taki naravi rokov iz 24. in 26. člena ZDen je Vrhovno sodišče zavzelo stališče v več svojih odločbah in gre torej za že ustaljeno stališče sodne prakse (prim. II Ips 689/2006, I Ip 66/2002, I Up 42/2004, I Up 680/2004, X Ips 179/2005 idr.). V sodni praksi je bilo tudi že poudarjeno, da je zakonodajalec začetek teka obeh rokov določil z objektivnim kriterijem, in sicer z dnevom uveljavitve novele.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interes
V sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.
V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja.
Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.
Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo, dano (tudi) na podlagi javnega zaupanja, je že zakonodajalec predpisal, da je odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja dokončna, da torej zoper njo ni pritožbe, in da jo izda pristojni minister na predlog ali po uradni dolžnosti. Izdaja predlagane začasne odredbe bi zato pomenila tak poseg v javni interes, da bi morala tožeča stranka izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi opravičevale izdajo začasne odredbe ter s tem poseg v javni interes.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev
Prosta presoja dokazov ne pomeni arbitrarnosti sodniške presoje, ampak od sodišča terja, da v sodbi navede konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano, obrazložitev pa mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Splošnih navedb strank o kršitvah zakona sodišče ne more preizkusiti in mu zato ni treba podrobneje pojasnjevati, zakaj takih navedb v okviru sodniške presoje ni upoštevalo.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 189, 189/1, 189/2. ZKP člen 38.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
V primeru denarne sankcije, izrečene zaradi storitve kaznivega dejanja po pravu države izdajateljice (in ne zaradi prekrška), je za izvršitev tuje sodne odločbe pristojen preiskovalni sodnik, pristojnost pa se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VS2007721
ZP-1 člen 14, 155, 155/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 8. URS člen 22, 34, 74.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – povzročanje hrupa – zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobodne gospodarske pobude - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007685
ZP-1 člen 156, 156-4. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/4, 56, 56/1-3, 56/3. ZCes-1 člen 8, 8/1-10.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - sprememba smeri in premiki z vozilom - vključevanje v cestni promet
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba določbo 3. točke prvega odstavka 56. člena ZPrCP razlagati tako, da se voznik vključuje v promet na cesti s prometne površine, ki ni cesta.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1, 169, 169/2. ZCes-1 člen 32, 32/19. Pravilnik o delih in opremi na vozilih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – plačilni nalog – sestavine plačilnega naloga – opis prekrška – kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - izredni prevoz - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev
Kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana, saj opis dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, prekršek pa prav tako ni obrazložen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Trditev zahteve, da je podan dvom v odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v izpodbijani sodbi, po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).