ZMZPP člen 101. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 66.
Kadar že iz same trditvene podlage ne izhaja materialnopravna utemeljenost zahtevka, je dokazni postopek nepotreben ter vsakršno izvajanje dokazov v takšnem položaju celo nasprotuje temeljnemu načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, s tem pa tudi standardu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007762
ZKP člen 427.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – odločba o kazenski sankciji
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, in Vrhovno sodišče ga v konkretni zadevi ni ugotovilo, sodišče tudi ni dolžno razlagati (kljub obširnim navedbam zagovornika o dejanskem stanju v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se na ta člen sklicuje), zakaj ne.
V izreku končne odločbe res ni izrecno navedeno, da se razveljavita začasni odločbi, ki sta bili izdani med postopkom, vendar pa ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela za posledico njuno podaljšano veljavnost za čas po izdaji odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi začasen odvzem otroka in namestitev v rejniško družino že po naravi stvari lahko veljal le do konca postopka na prvi stopnji, to je do sprejema odločbe v glavni zadevi, s katero je bilo na podlagi izvedenega postopka odločeno o enakih ukrepih kot v začasnih odločbah. S tem so ti ukrepi prenehali biti zgolj začasni, začasni odločbi pa sta postali brezpredmetni.
Ker je odločitev o odvzemu in namestitvi otroka v rejništvo že predmet odločitve o glavni stvari, bosta revidenta zasledovani cilj, to je vrnitev v vzgojo in oskrbo staršema, lahko dosegla s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Zato za revizijo, v kateri sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, obeh začasnih odločb CSD o odvzemu otroka in namestitvi v rejniško družino ter vrnitev otrok v njuno varstvo in vzgojo, nista imela pravnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je zaradi narave spornega razmerja in zaradi v predlogu opisanih okoliščin primerneje, da o zadevi odloča drugo stvarno pristojno sodišče in je zato določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.
Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeni vprašanji v resnici ne presegata graje dokazne ocene pod krinko obeh procesnih kršitev in torej v resnici sploh ne preideta v pravno sfero.
Kadar oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, se sodna oporoka sestavi tako, da jo sodnik prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, po tem, ko izjavi, da je to njegova oporoka (prvi odstavek 66. člena ZD). Oporočiteljev podpis takšne oporoke pred dvema pričama in njegova izjava, da gre za njegovo oporoko predstavljata dve fazi sicer enotnega pravnega dejanja, ki se mora opraviti sočasno oziroma v ustreznem časovnem zaporedju (unitas actus). Ker gre v primeru podpisa tako kot v primeru izjave oporočitelja, da je to njegova oporoka, za akta soglasja oziroma ponovitve soglasja (k prebrani oporoki), ob izpolnitvi siceršnje zahteve enotnosti pravnega dejanja, zamenjava vrstnega reda med navedenima dejanjema za veljavnost sodne oporoke ne more biti odločilna.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - preizkus sodbe sodišča druge stopnje - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkljivost izreka sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, ali je sodišče druge stopnje pri zvišanju odškodnine bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična revizija - državni pravniški izpit - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je v obravnavanem primeru predlagateljica sama vložila predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložila dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njen predlog na podlagi citiranih zakonskih določil zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interes
V sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.
V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja.
Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.
Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo, dano (tudi) na podlagi javnega zaupanja, je že zakonodajalec predpisal, da je odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja dokončna, da torej zoper njo ni pritožbe, in da jo izda pristojni minister na predlog ali po uradni dolžnosti. Izdaja predlagane začasne odredbe bi zato pomenila tak poseg v javni interes, da bi morala tožeča stranka izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi opravičevale izdajo začasne odredbe ter s tem poseg v javni interes.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev
Prosta presoja dokazov ne pomeni arbitrarnosti sodniške presoje, ampak od sodišča terja, da v sodbi navede konkretne razloge, zakaj določeno odločilno dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano, obrazložitev pa mora biti logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva, tako da je zunaj vsakršnega razumnega dvoma. Splošnih navedb strank o kršitvah zakona sodišče ne more preizkusiti in mu zato ni treba podrobneje pojasnjevati, zakaj takih navedb v okviru sodniške presoje ni upoštevalo.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 189, 189/1, 189/2. ZKP člen 38.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
V primeru denarne sankcije, izrečene zaradi storitve kaznivega dejanja po pravu države izdajateljice (in ne zaradi prekrška), je za izvršitev tuje sodne odločbe pristojen preiskovalni sodnik, pristojnost pa se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VS2007721
ZP-1 člen 14, 155, 155/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 8. URS člen 22, 34, 74.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – povzročanje hrupa – zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobodne gospodarske pobude - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007685
ZP-1 člen 156, 156-4. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/4, 56, 56/1-3, 56/3. ZCes-1 člen 8, 8/1-10.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - sprememba smeri in premiki z vozilom - vključevanje v cestni promet
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba določbo 3. točke prvega odstavka 56. člena ZPrCP razlagati tako, da se voznik vključuje v promet na cesti s prometne površine, ki ni cesta.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Trditev zahteve, da je podan dvom v odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v izpodbijani sodbi, po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1, 169, 169/2. ZCes-1 člen 32, 32/19. Pravilnik o delih in opremi na vozilih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – plačilni nalog – sestavine plačilnega naloga – opis prekrška – kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - izredni prevoz - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev
Kršitev iz 8. točke 155. člena ZP-1, to je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v primeru izdanega plačilnega naloga ne more biti podana, saj opis dejanja ni obvezna sestavina plačilnega naloga, prekršek pa prav tako ni obrazložen.