dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - preizkus sodbe sodišča druge stopnje - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pomanjkljivost izreka sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, ali je sodišče druge stopnje pri zvišanju odškodnine bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična revizija - državni pravniški izpit - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je v obravnavanem primeru predlagateljica sama vložila predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložila dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njen predlog na podlagi citiranih zakonskih določil zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.
Po presoji Vrhovnega sodišča zastavljeni vprašanji v resnici ne presegata graje dokazne ocene pod krinko obeh procesnih kršitev in torej v resnici sploh ne preideta v pravno sfero.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je zaradi narave spornega razmerja in zaradi v predlogu opisanih okoliščin primerneje, da o zadevi odloča drugo stvarno pristojno sodišče in je zato določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju.
V izreku končne odločbe res ni izrecno navedeno, da se razveljavita začasni odločbi, ki sta bili izdani med postopkom, vendar pa ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela za posledico njuno podaljšano veljavnost za čas po izdaji odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi začasen odvzem otroka in namestitev v rejniško družino že po naravi stvari lahko veljal le do konca postopka na prvi stopnji, to je do sprejema odločbe v glavni zadevi, s katero je bilo na podlagi izvedenega postopka odločeno o enakih ukrepih kot v začasnih odločbah. S tem so ti ukrepi prenehali biti zgolj začasni, začasni odločbi pa sta postali brezpredmetni.
Ker je odločitev o odvzemu in namestitvi otroka v rejništvo že predmet odločitve o glavni stvari, bosta revidenta zasledovani cilj, to je vrnitev v vzgojo in oskrbo staršema, lahko dosegla s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Zato za revizijo, v kateri sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, obeh začasnih odločb CSD o odvzemu otroka in namestitvi v rejniško družino ter vrnitev otrok v njuno varstvo in vzgojo, nista imela pravnega interesa.
Kadar že iz same trditvene podlage ne izhaja materialnopravna utemeljenost zahtevka, je dokazni postopek nepotreben ter vsakršno izvajanje dokazov v takšnem položaju celo nasprotuje temeljnemu načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, s tem pa tudi standardu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007762
ZKP člen 427.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – odločba o kazenski sankciji
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, in Vrhovno sodišče ga v konkretni zadevi ni ugotovilo, sodišče tudi ni dolžno razlagati (kljub obširnim navedbam zagovornika o dejanskem stanju v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se na ta člen sklicuje), zakaj ne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.
ZMZPP člen 101. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 66.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru s tem, ko ni bil izveden predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke, kršene določbe pravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - nesporno pravno vprašanje - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlagatelj ponudi pravno vprašanje, ki v zadevi ni bilo sporno, relevantno oziroma se dejanske podlage sodbe sploh ne tiče, potem je treba tak predlog po šestem odstavku 367.b člena ZPP zavreči.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - sporazum o obsegu skupnega premoženja - neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - dokazovanje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev bistvene kršitev določb pravdnega postopka v pritožbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - dokazna stiska - primernost dokaza
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnik zadostil dolžnosti substanciranja, kar je razvidno že iz v obrazložitvi povzetega dokaznega predloga. Dokazno temo očitno obsegajo njegova psihična in voljna stanja v kritičnem času, ki v konkretnem primeru spadajo v sklop odločilnih dejstev za presojo tožnikove razsodnosti. Tožnik je utemeljil tudi primernost dokaza z življenjem pri očetu. Zavrnitev dokaznega predloga pa je še posebej problematična glede na dokazno stisko glede tožnikovega zdravstvenega stanja v relevantnem času, ki jo je sodišče prve stopnje izrecno izpostavilo. Navedlo je, da dokaz z izvedencem v konkretnem primeru ne more imeti take dokazne moči, kot bi jo lahko imel, če bi izvedenec imel na razpolago objektivne podatke, izpovedbe prič ali medicinsko dokumentacijo. Revizijskim očitkom glede kršitve načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) glede zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje V. Č. je po navedenem mogoče pritrditi.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 293, ZLS člen 21. 22.
začasna odredba - pritožba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda - sporno pravno razmerje
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem. S posledicami, ki naj bi tožnici nastale zaradi obveznosti po odločbah, izdanih v drugih postopkih, ni mogoče utemeljiti škode, ki naj bi ji nastala, če ne bo zadržala tega postopka.
Glede na ugotovitve nižjih sodišč, da so bile z izročilno pogodbo zajete tudi sporne nepremičnine, je pravilen zaključek, da te nepremičnine niso del zapuščine, ker premoženje, ki je predmet izročitve in delitve, ne sodi v izročiteljevo zapuščino.
Stališče, da pristojno sodišče ni nepristransko ter da preferira oškodovanca, ki ostaja na ravni subjektivnega prepričanja obdolženca in ni objektivno utemeljeno, ne more utemeljevati delegacije krajevne pristojnosti, prav tako ne dejstvo, da je obdolženec zoper državno tožilko, ki je vložila obtožni predlog, vložil odškodninsko tožbo oziroma ovadbo, saj ta okoliščina z nepristranskostjo pristojnega sodišča ni povezana.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno, in sicer pod dvema pogojema: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
V določenih primerih je nevarnost ponavljanja kaznivih dejanja dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine. Najpogosteje je takšna situacija podana v primeru, ko gre za vztrajno, rutinirano in organizirano izvrševanje kaznivih dejanj, še posebej kadar je pri storilcu izkazana visoka stopnja povezanosti z osebami, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo.