ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1. ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1.ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
V obravnavanem primeru je tožena stranka res morda prve informacije o kršitvi prejela dne 29. 5. 2013, ko je bila kršitev storjena, vendar ni mogoče pričakovati, da bi lahko že istega dne zbrala vse potrebne informacije in ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno meni tožnik.
Da bi delodajalec preložil zagovor, je potrebno konkretno pojasnilo zdravstvenih težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije, saj dejstvo bolniškega staleža samo po sebi še ne pomeni, da se delavec zagovora pred odpovedjo ne more udeležiti, ali da ne more podati pisnega zagovora.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev pogojev za starostno upokojitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po ZUJF
Določbe ZUJF pomenijo nov način prenehanja zaposlitve (pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca v smislu določb sedme alineje 75. člena ZDR po zakonu samem. Ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev je ob uveljavitvi ZUJF javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi zakona. Delodajalcem je bilo naloženo le, da takim javnim uslužbencem izdajo ustrezen sklep o izpolnitvi pogojev, oziroma da glede na potrebo po zagotovitvi nemotenega delovnega procesa s takim javnim uslužbencem dogovorijo daljše, vendar časovno omejeno, trajanje delovnega razmerja. Tudi v tem primeru torej ni od delodajalcev odvisno, ali bo javnemu uslužbencu iz tega razloga zaposlitev prenehala. Od delodajalca je odvisno le časovno omejeno nadaljevanje trajanja zaposlitve zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa, to je v tem smislu zgolj čas prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedenih določb ZUJF.
invalidnost I. kategorije - vzrok za nastanek invalidnosti - pravnomočnost odločitve o vzroku invalidnosti
Pravnomočna odločba ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatsko vključeni v posledice pravnomočnosti in da zato o nobenem od teh (oziroma v tej povezavi o novih pravicah) ni mogoče več odločati. Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka za nižjo (II. kategorijo) invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Takšna ali drugačna odločitev o vzroku invalidnosti (v prejšnji in sedanji invalidski odločbi) tudi v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev o priznanju kategorije invalidnosti (v odločbi toženke z leta 2002 in sedanji odločbi sodišča) in o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Glede na to, da na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 370. člena ZPP revizija ni dopustna zaradi prekoračitve zahtevka, do katere je prišlo pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa revizijo vlaga izključno zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka v prvostopenjski sodbi, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
Ugotavljanje invalidnosti - delovni invalid - invalidnost I. kategorije - poškodba pri delu - bolezen
Na podlagi prepričljive ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovne zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 se zavarovanec razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.
ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 257, 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi
Ker torej v tožničinem ravnanju niso podani znaki kaznivih dejanj, je mogoče kršitev opredeliti le kot razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izredno odpoved iz tega razloga pa je mogoče podati v 30 dnevnem subjektivnem in šestmesečnem objektivnem roku. Glede na to, da je odpovedni razlog nastal že v letu 2010, je izredna odpoved z dne 11. 10. 2013 prepozna.
pravica do invalidske pokojnine - poslabšanje zdravstvenega stanja - ustrezno delo z omejitvami
Ob ugotovitvah, da pri tožniku ni prišlo do sprememb njegovega zdravstvenega stanja in preostale delovne zmožnosti, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - navodilo delodajalca - učitelj - opozorilo pod odpovedjo
Revidentka je učence napeljevala k nespoštovanju pravil o (ne)uporabi mobilnih telefonov in je s tem spodkopala avtoriteto učiteljice, ki je ravno želela doseči spoštovanje teh pravil. Zato je bilo opozorilo pred odpovedjo utemeljeno. Revidentka je kršila odredbo o nesprejemanju učencev, ki ji niso bili dodeljeni v okviru strokovne pomoči. Pri tem je dovoljevala brskanje po medmrežju v času svoje odsotnosti, zato je prišlo tudi do ogroženosti notranjih baz tožene stranke.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev izven delovnega časa - kršitev brez neposredne povezave z delom - poklicna rehabilitacija
V skladu s sodno prakso se zahteva po lojalnosti do delodajalca, ki se lahko razteza tudi v sfero, ki ni ozko povezana z pogodbenimi ali drugimi obveznostmi iz delovnega razmerja, nanaša tudi na policista v delovnem razmerju pri toženki. Delo na policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije nasploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bila tožnica v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na poklicni rehabilitaciji. Poklicna rehabilitacija ne pomeni, da je v času rehabilitacije povsem prenehala njena vez z delodajalcem, da je zato prenehala prepoved škodljivega ravnanja in da ji delodajalec v primeru ugotovljenih kršitev ni mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - časovna razbremenitev - delo s polovičnim delovnim časom - pravočasnost sodbe
Pravnomočnost tistega dela sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, pomeni, da v istem sporu glede posameznih elementov te odločbe (v konkretnem primeru glede pravice do dela s polovičnim delovnim časom) ni možno sprejeti odločitev, ki bi dejansko pomenile spremembo te odločbe, saj bi sicer izrek sodbe nasprotoval samemu sebi.
Invalid - ugotavljanje invalidnosti - invalidnost I. kategorije - svoj poklic - delovno mesto, na katerega je delavec razporejen - ustrezna izobrazba - dodatna usposobljenost - delovne izkušnje
Če je delavec sicer nesposoben za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen (v konkretnem primeru to pomeni nesposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti), je za razvrstitev v invalidnost I. kategorije potrebno, da je nesposoben tudi za opravljanje vseh tistih del, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče pri ugotavljanju tožničine delazmožnosti moralo upoštevati celotno opredelitev svojega poklica v smislu določbe tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in ne samo prvi del te opredelitve (delovno mesto na katerega je delavec razporejen).
Sodišče ni ugotovilo, ali je tožnica še sposobna za opravljanje organiziranega pridobitnega dela na delovnem mestu za katerega ima ustrezno izobrazbo (tožnica je navajala, da je končala srednjo ekonomsko šolo), dodatno usposobljenost in delovne izkušnje (tožnica je navajala, da je opravljala tudi delo prodajalke in kuharice).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu strokovnega sodelavca, na katerem tožnica dejansko že dve leti ni delala, z razporeditvijo del tega delovnega mesta na druge izvajalce, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je šestmesečni objektivni rok za podajo odpovedi iz šestega odstavka 88. člena v času odpovedi še veljavnega ZDR že potekel in da prerazporeditev del na delovnem mestu strokovnega sodelavca na druge delavce na položaj tožnice, ki dela na tem delovnem mestu že dve leti ni opravljala, ni mogla vplivati.
ZZDej člen 45. Kodeks medicinske deontologije člen 2, 10, 13, 15, 61. ZDR-1 člen 33, 35, 37. ZPacP člen 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zdravnik - kršitev zdravniške etike
Tožnik je s tem, ko je svojemu sinu, v nasprotju z organizacijo dela tožene stranke in v nasprotju s predpisi, omogočil prisotnost na dveh operacijah, zasledoval izključno lastne in ne bolnikovih interesov, prav tako pa ne splošnih družbenih interesov. Da je lahko to storil, je izkoristil svoja pooblastila in položaj, ki ga je imel v javni ustanovi, pri tem pa je kršil pacientovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je pri operaciji omogočil sodelovanje nekvalificirane osebe, ki je bila celo otrok, je ogrožal pacientovo varnost, motil delo ostalih. Ravnal je neustrezno in lahkomiselno, zaradi česar je okrnil ugled tožene stranke, drugega zdravstvenega osebja in zdravstva v celoti.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - dokaz - dolžnikova listina - podlaga tožbe po petem odstavku člena 168 ZIZ - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Peti odstavek 168. člena ZIZ se nanaša tudi na ugotovitveno sodno odločbo o obstoju lastninske pravice, torej na originarno pridobitev lastninske pravice.
SPZ člen 119, 119/4, 119/5. SZ-1 člen 30, 30/1, 43, 44, 44/1, 46. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 1. OZ člen 197, 287. ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 385, 385/3, 391, 391/1, 458, 458/1, 458/8.
upravljanje večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - investicijski stroški - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - delno plačilo - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - rezervni sklad - uporaba sredstev rezervnega sklada - prepoved zahtevati delitev in vračilo vplačil v rezervni sklad - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme
Upravnikov zahtevek iz naslova izdatka za drugega, ki se sicer poravna iz rezervnega sklada, je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti teh sredstev lahko utemeljen le, če takšno zalaganje in delitev zahtevajo posebne okoliščine (npr. posebno naročilo ustrezne večine etažnih lastnikov ali nezadostnost sredstev sklada).