bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika – izključitveni razlog - izločitev dokaza – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za izločitev sodnika iz razloga 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP zadošča, da gre za dokaz, ki se mora izločiti, ob pogoju, da bi zaradi svoje vsebine lahko vplival na nepristranskost sodnikove odločitve o obtožbi. Kdaj se mora dokaz kot nedovoljen izločiti iz spisov, je določeno v več določbah ZKP, medtem ko je presoja možnosti vpliva nedovoljenega dokaza na sodnikovo odločitev vedno dejansko vprašanje, ki se v vsakem posameznem primeru ugotavlja glede na vsebino samega dokaza.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog.
S sklepanjem z nespornega pravno relevantnega dejstva (odklonitev pravice iz naslova garancije) na drugo pravno relevantno dejstvo (izražena zahteva tožnika po popravilu) meje dovoljenega ni prekoračilo, ampak je nakazalo, kakšen bi lahko bil rezultat dokazne ocene ob uporabi splošnih zakonov mišljenja in izkušenj človeškega spoznanja. Skladno z dejstvom, da gre za hipotetično možnost, ki jo je treba šele preveriti v novem sojenju, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje,
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2, 22, 22/1, 25, 25/4. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški upravnega spora - udeleženec v upravnem sporu, ki ni glavna stranka - stroški udeleženca - primerna uporaba določb ZPP - potrebni stroški
Zakonodajalec je v 19. členu ZUS-1 določil, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka, ni pa v ZUS-1 uredil vprašanja povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku. Po presoji pritožbenega sodišča je treba zato glede tega vprašanja uporabiti določbe ZPP v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Primerno pa je treba uporabiti tiste določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.
ZKP člen 258, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je pridobilo tri izvedenska mnenja. Zaključilo je, da je mnenje enega od izvedencev popolno in v skladu dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa, z zaslišanjem tega izvedenca pa je sodišče poiskalo tudi razloge za razhajanja med ugotovitvami posameznih izvedencev. V takšnem procesnem položaju sodišče ni bilo dolžno angažirati še četrtega izvedenca cestnoprometne stroke, niti sprejeti mnenja, ki je bilo za obsojenca najbolj ugodno, temveč sprejeti tisto mnenje, ki ga je po načelu proste presoje dokazov ocenilo kot najbolj logično in prepričljivo.
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - odpoved pravici - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Če so pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca podani, obdolženec pa ne izkaže upravičenega razloga za svoj izostanek ter ne predlaga preložitve glavne obravnave, se šteje, da se je pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal.
Dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami je pomenil del najemne pogodbe, saj je šlo za dogovor o njeni bistveni sestavini - plačilu najemnine oziroma njegovem načinu. Skladno z 31. členom ZPSPP, ki je za najemna razmerja glede poslovnih prostorov veljal v času tožnikovih dogovorov, se je z najemno pogodbo prenesel na pridobitelja. Ni se zato mogoče strinjati z zaključkom sodišča druge stopnje, da naj bi tožnik imel terjatev do pravne prednice toženke.
Zgolj dejstvo porušenja spornih poslovnih prostorov zavrnitve zahtevka ne utemeljuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007659
ZKP člen 100, 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 395, 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 191. ZJRM-1 člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini – prekršek – nasilno in drzno vedenje - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Pri kaznivih dejanjih nasilja v družini je praviloma podana določena kontinuiteta ravnanja storilca oziroma ponavljajoča se ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - izločitvena tožba - zemljiškoknjižno nevpisan skupni lastnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom se v postopku za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe ne presoja več pravilnost izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali pravilnost samega izvršilnega naslova oziroma obstoj in veljavnost upnikove terjatve in zastavnih pravic.
Glede na ugotovitve sodišč, da je toženka pogodbeno hipoteko pridobila v letu 1995, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin dolžnik, medtem ko tožnica do leta 2002 v zemljiško knjigo ni bila vpisana kot skupna lastnica, je v tej pravdi, kot je tožnici pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, odločilnega pomena, ali je bila toženka ob podpisovanju sporazuma o zastavni pravici v dobri veri. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Bistveno je, da se trditve v predlogu nanašajo na potek pravdnega postopka in na domnevno nepravilno sojenje, kar pa v nobenem primeru ne more samo po sebi predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku.