Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, torej stanovanju, ki je bilo namenjeno in tudi dodeljeno osebi zaradi opravljanja hišniških del na podlagi ZSR/74, ob uveljavitvi ZSR/82 se je preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja. Ali drugače: oseba je tudi po uveljavitvi ZSR/82 ostala imetnica stanovanjske pravice, vendar z vsebino po novem zakonu, ki je bila opredeljena kot pravica do začasne uporabe stanovanja.
Ker revidentu v času veljavnosti ZSR/74 stanovanje ni bilo dodeljeno kot hišniško z obveznostjo opravljanja hišniških del, njegova stanovanjska pravica z uveljavitvijo ZSR/82 ni postala pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu drugega odstavka 40. člena tega zakona. Zato ni upravičenec iz 175. a člena SZ-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015427
ZMZ člen 2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 76. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - Ukrajina - subsidiarna oblika zaščite - mladoletni prosilci - otroci - neupoštevanje (spregled) Konvencije ZN o otrokovih pravicah - položaj družine kot celote - vrnitev v izvorno državo - pomanjkljiva obrazložitev odločbe tožene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - posebno varstvo otrok
Tožena stranka v okviru preučitve izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne zaščite tudi v zvezi s tožnico kot tudi za oba tožnika pri obrazložitvi svoje odločbe ni v ničemer presojala oziroma se opredelila do dejstva, da ima tožnica dva mladoletna otroka, in v tem okviru njenega položaja in s tem tudi položaja mladoletnih tožnikov oziroma družine kot celote. Zato tožniki v tožbi utemeljeno opozarjajo, da je tožena stranka (vsaj glede na obrazložitev izpodbijane odločbe) povsem spregledala, da sta poleg tožnice prosilca še njena mladoletna otroka (stara dve in tri leta) in ni presojala njihove vrnitve v izvorno državo glede na to okoliščino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Bistveno je, da se trditve v predlogu nanašajo na potek pravdnega postopka in na domnevno nepravilno sojenje, kar pa v nobenem primeru ne more samo po sebi predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - izločitvena tožba - zemljiškoknjižno nevpisan skupni lastnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom se v postopku za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe ne presoja več pravilnost izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali pravilnost samega izvršilnega naslova oziroma obstoj in veljavnost upnikove terjatve in zastavnih pravic.
Glede na ugotovitve sodišč, da je toženka pogodbeno hipoteko pridobila v letu 1995, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin dolžnik, medtem ko tožnica do leta 2002 v zemljiško knjigo ni bila vpisana kot skupna lastnica, je v tej pravdi, kot je tožnici pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, odločilnega pomena, ali je bila toženka ob podpisovanju sporazuma o zastavni pravici v dobri veri. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - odpoved pravici - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Če so pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca podani, obdolženec pa ne izkaže upravičenega razloga za svoj izostanek ter ne predlaga preložitve glavne obravnave, se šteje, da se je pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal.
Dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami je pomenil del najemne pogodbe, saj je šlo za dogovor o njeni bistveni sestavini - plačilu najemnine oziroma njegovem načinu. Skladno z 31. členom ZPSPP, ki je za najemna razmerja glede poslovnih prostorov veljal v času tožnikovih dogovorov, se je z najemno pogodbo prenesel na pridobitelja. Ni se zato mogoče strinjati z zaključkom sodišča druge stopnje, da naj bi tožnik imel terjatev do pravne prednice toženke.
Zgolj dejstvo porušenja spornih poslovnih prostorov zavrnitve zahtevka ne utemeljuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007659
ZKP člen 100, 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 395, 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 191. ZJRM-1 člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini – prekršek – nasilno in drzno vedenje - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Pri kaznivih dejanjih nasilja v družini je praviloma podana določena kontinuiteta ravnanja storilca oziroma ponavljajoča se ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2, 22, 22/1, 25, 25/4. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški upravnega spora - udeleženec v upravnem sporu, ki ni glavna stranka - stroški udeleženca - primerna uporaba določb ZPP - potrebni stroški
Zakonodajalec je v 19. členu ZUS-1 določil, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka, ni pa v ZUS-1 uredil vprašanja povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku. Po presoji pritožbenega sodišča je treba zato glede tega vprašanja uporabiti določbe ZPP v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Primerno pa je treba uporabiti tiste določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.
ZKP člen 258, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je pridobilo tri izvedenska mnenja. Zaključilo je, da je mnenje enega od izvedencev popolno in v skladu dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa, z zaslišanjem tega izvedenca pa je sodišče poiskalo tudi razloge za razhajanja med ugotovitvami posameznih izvedencev. V takšnem procesnem položaju sodišče ni bilo dolžno angažirati še četrtega izvedenca cestnoprometne stroke, niti sprejeti mnenja, ki je bilo za obsojenca najbolj ugodno, temveč sprejeti tisto mnenje, ki ga je po načelu proste presoje dokazov ocenilo kot najbolj logično in prepričljivo.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog.
S sklepanjem z nespornega pravno relevantnega dejstva (odklonitev pravice iz naslova garancije) na drugo pravno relevantno dejstvo (izražena zahteva tožnika po popravilu) meje dovoljenega ni prekoračilo, ampak je nakazalo, kakšen bi lahko bil rezultat dokazne ocene ob uporabi splošnih zakonov mišljenja in izkušenj človeškega spoznanja. Skladno z dejstvom, da gre za hipotetično možnost, ki jo je treba šele preveriti v novem sojenju, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje,
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika – izključitveni razlog - izločitev dokaza – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za izločitev sodnika iz razloga 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP zadošča, da gre za dokaz, ki se mora izločiti, ob pogoju, da bi zaradi svoje vsebine lahko vplival na nepristranskost sodnikove odločitve o obtožbi. Kdaj se mora dokaz kot nedovoljen izločiti iz spisov, je določeno v več določbah ZKP, medtem ko je presoja možnosti vpliva nedovoljenega dokaza na sodnikovo odločitev vedno dejansko vprašanje, ki se v vsakem posameznem primeru ugotavlja glede na vsebino samega dokaza.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Prekrškovni organ se ni vsebinsko opredelil do trditev odgovorne osebe ter do predloženih dokazov, s katerimi je odgovorna oseba utemeljevala, da je izvajala konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva. Odločba prekrškovnega organa ne vsebuje jasne utemeljitve, zakaj s strani odgovorne osebe zatrjevano izvajanje ukrepov ne zadošča oziroma ni dokazano.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007642
ZKP člen 340, 340/2, 420, 420/2. KZ člen 220. URS člen 29.
pravice obrambe - dokazni postopek - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba zaupanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič, oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni postopek
Ker sodišče ni moglo ugotoviti vsebine suma, da je obsojenec pred izvedbo izrednega osebnega pregleda posedoval predmete, ki jih po hišnem redu zavoda za prestajanje kazni zapora ne bi smel imeti pri sebi, je bil dokazni predlog obsojenčeve obrambe, da sodišče zasliši pričo, ki je odredbo za izvedbo osebnega pregleda izdala in ki bo najbolje vedela, zakaj se je za takšen ukrep odločila, pravno relevanten in primeren.
V obravnavani zadevi ni podana odškodninska odgovornost države.
Ustna prepoved prodaje produktov, dokler tožnik ne predloži ustreznih analiz in izkaže, da so živila primerna za promet, ne predstavlja toženkinega protipravnega ravnanja, saj je bila izrečena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ker tožnik ob prvem inšpekcijskem pregledu ni predložil dokazil, da tri sporne pijače ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, kot tudi ne poročil o izvršenih analizah.
Prav tako ne predstavlja protipravnega, nedopustnega dejanja toženke izdaja pisne upravne odločbe, saj je bilo z odločbo prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo prepovedano po samem zakonu. Tožnika je zavezovala (vsebinsko) enaka zakonska prepoved in mu ni bila prepovedana uporaba konkretne esence, pač pa (splošna) uporaba prepovedanih substanc. Tudi mu z odločbo ni bilo prepovedano dodajanje kateregakoli (niti konkretnega) eteričnega olja konoplje, s čimer bi mu bila onemogočena proizvodnja produkta z individualnimi karakteristikami.
Ker vsebina odločb družbi ni onemogočala proizvajanja spornega produkta, že zato s tem ni mogla biti povzročena zatrjevana škoda.
URS člen 22, 33. ZPP člen 2, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZLNDL člen 3, 5. ZTLR člen 12. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 19, 51, 54.
lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z denacionalizacijo - izbrisna tožba - zastaranje izbrisne tožbe - res iudicata
Položaj tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca in položaj tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika, ki se je v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi ZLNDL, nista enaka. Tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah (toženka) in so na tej podlagi postali lastniki teh nepremičnin, imajo zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik (tožnik), čeprav ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, vložijo lastninsko tožbo. To velja tudi v primeru, če se je zemljiškoknjižni lastnik vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ZLNDL, ker je pred tem imel vknjiženo pravico uporabe, pa je dejansko ni imel, saj vpis pravice uporabe ni bil konstitutivne narave. Še toliko bolj to velja, če se je (sedanji) zemljiškoknjižni lastnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi ZLNDL, pa (v zemljiški knjigi vpisane) pravice uporabe niti ni imel in zato tudi ne podlage za njeno vknjižbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Zatrjevanih okoliščin o počasnem vodenju postopka in napačni odločitvi o predlagani začasni odredbi po oceni Vrhovega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mladoletnik je pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem, ponujeno mu je bilo tudi bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil, zato odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev.
ZLS člen 21, 21/2-3, 29, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 35, 37, 69, 69/2, 72, 73, 88. ZPP člen 380, 380/2.
občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbe
Upravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika.
Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja za zadovoljevanje potreb (vseh) svojih prebivalcev. Sprejemanje prostorskega in drugih planov razvoja občine sodi v pristojnost občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (29. člen ZLS). Sprememba „izvedbenega akta in namembnosti parcele“ tako sodi na področje urejanja prostora, za katerega ne veljajo obligacijska načela prostega urejanja razmerij in avtonomije strank. V tem delu je predmet pogodbe o ureditvi lokacije stavbe oziroma predmet obveznosti po tej pogodbi pravno nedopusten, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi (37. člen OZ), pogodba pa je zato (vsaj v tem delu) nična (35. člen OZ).