PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015427
ZMZ člen 2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 76. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - Ukrajina - subsidiarna oblika zaščite - mladoletni prosilci - otroci - neupoštevanje (spregled) Konvencije ZN o otrokovih pravicah - položaj družine kot celote - vrnitev v izvorno državo - pomanjkljiva obrazložitev odločbe tožene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - posebno varstvo otrok
Tožena stranka v okviru preučitve izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne zaščite tudi v zvezi s tožnico kot tudi za oba tožnika pri obrazložitvi svoje odločbe ni v ničemer presojala oziroma se opredelila do dejstva, da ima tožnica dva mladoletna otroka, in v tem okviru njenega položaja in s tem tudi položaja mladoletnih tožnikov oziroma družine kot celote. Zato tožniki v tožbi utemeljeno opozarjajo, da je tožena stranka (vsaj glede na obrazložitev izpodbijane odločbe) povsem spregledala, da sta poleg tožnice prosilca še njena mladoletna otroka (stara dve in tri leta) in ni presojala njihove vrnitve v izvorno državo glede na to okoliščino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 6, 43, 274, 274/2. URS člen 120, 120/4.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje - javni interes
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (ali na kršitev materialnega predpisa pazi organ po uradni dolžnosti ali zgolj na ugovor stranke in ali mora pri ugovoru materialnopravne narave stranka zasledovati svoj lastni interes ali lahko opozori na kršitev javnega interesa), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mladoletnik je pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem, ponujeno mu je bilo tudi bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil, zato odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev.
ZLS člen 21, 21/2-3, 29, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 35, 37, 69, 69/2, 72, 73, 88. ZPP člen 380, 380/2.
občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbe
Upravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika.
Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja za zadovoljevanje potreb (vseh) svojih prebivalcev. Sprejemanje prostorskega in drugih planov razvoja občine sodi v pristojnost občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (29. člen ZLS). Sprememba „izvedbenega akta in namembnosti parcele“ tako sodi na področje urejanja prostora, za katerega ne veljajo obligacijska načela prostega urejanja razmerij in avtonomije strank. V tem delu je predmet pogodbe o ureditvi lokacije stavbe oziroma predmet obveznosti po tej pogodbi pravno nedopusten, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi (37. člen OZ), pogodba pa je zato (vsaj v tem delu) nična (35. člen OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Zatrjevanih okoliščin o počasnem vodenju postopka in napačni odločitvi o predlagani začasni odredbi po oceni Vrhovega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 4, 4/1, 4/2. ZDDV člen 3, 13, 13/1, 13/2. ZDDV-1 člen 72, 72/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 45, 45/2, 138a. ZUS-1 člen 94, 94/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. URS člen 23.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prodaja zemljišč, ki niso vključena med osnovna sredstva samostojnega podjetnika - obdavčljivost transakcije - izključitev sredstev podjetnika iz sistema DDV - prodaja zasebnih sredstev - prodaja sredstev v okviru opravljanja podjetniške dejavnosti - prevalitev naknadno odmerjenega DDV na kupca - določitev dolgovanega DDV, kadar se stranki glede DDV nista ničesar dogovorili
Prodaja osebnega premoženja podjetnika ni predmet DDV le, če podjetnik take prodaje ne opravi v okviru opravljanja svoje gospodarske dejavnosti, temveč v okviru upravljanja svojega osebnega premoženja.
Da je revident s spornimi zemljišči objektivno gledano ravnal kot podjetnik po presoji Vrhovnega sodišča dokazuje to, da je revident kupil zaokrožen zemljiški kompleks, na katerem je nato zgradil trgovski center, da je na spornih zemljiščih izvajal pripravljalna dela za gradnjo trgovskega centra ter končno tudi sama gradnja trgovskega centra na teh parcelah. Takšna ravnanja niso ravnanja upravljanja osebnega premoženja. Na to, da je revident s spornimi zemljišči ravnal kot ravna podjetnik s podjetniškim premoženjem, pa končno izhaja tudi iz ugotovitve, da sta bili sporni zemljiški parceli nujen pogoj za izgradnjo trgovskega centra. Že iz te fizične povezanosti spornih zemljišč z ostalimi predmeti prodaje (nespornimi zemljišči in zgradbo) logično izhaja, da revident z njimi niti ni mogel ravnati drugače kot s preostalimi predmeti prodaje, s katerimi pa je nesporno ravnal kot podjetnik in jih kot tak tudi prodal. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da za enoten kompleks zemljišč ne moreta veljati dva različna davčna režima.
V obravnavanem primeru je višina odmerjenega DDV, ki je bil obračunan od zneska kupnine, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da se je revident s kupcema kaj dogovoril glede DDV, pravilna in zakonita le, če ima revident možnost od kupcev izterjati naknadno odmerjeni DDV. Če te možnosti nima, mu je bil davek odmerjen v previsokem znesku in mora biti znižan na takšno raven, kot da bi bil davek že zajet v dogovorjeni ceni.
URS člen 22, 33. ZPP člen 2, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZLNDL člen 3, 5. ZTLR člen 12. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 19, 51, 54.
lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z denacionalizacijo - izbrisna tožba - zastaranje izbrisne tožbe - res iudicata
Položaj tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca in položaj tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika, ki se je v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi ZLNDL, nista enaka. Tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah (toženka) in so na tej podlagi postali lastniki teh nepremičnin, imajo zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik (tožnik), čeprav ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, vložijo lastninsko tožbo. To velja tudi v primeru, če se je zemljiškoknjižni lastnik vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ZLNDL, ker je pred tem imel vknjiženo pravico uporabe, pa je dejansko ni imel, saj vpis pravice uporabe ni bil konstitutivne narave. Še toliko bolj to velja, če se je (sedanji) zemljiškoknjižni lastnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi ZLNDL, pa (v zemljiški knjigi vpisane) pravice uporabe niti ni imel in zato tudi ne podlage za njeno vknjižbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni postopek
Ker sodišče ni moglo ugotoviti vsebine suma, da je obsojenec pred izvedbo izrednega osebnega pregleda posedoval predmete, ki jih po hišnem redu zavoda za prestajanje kazni zapora ne bi smel imeti pri sebi, je bil dokazni predlog obsojenčeve obrambe, da sodišče zasliši pričo, ki je odredbo za izvedbo osebnega pregleda izdala in ki bo najbolje vedela, zakaj se je za takšen ukrep odločila, pravno relevanten in primeren.
V obravnavani zadevi ni podana odškodninska odgovornost države.
Ustna prepoved prodaje produktov, dokler tožnik ne predloži ustreznih analiz in izkaže, da so živila primerna za promet, ne predstavlja toženkinega protipravnega ravnanja, saj je bila izrečena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ker tožnik ob prvem inšpekcijskem pregledu ni predložil dokazil, da tri sporne pijače ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, kot tudi ne poročil o izvršenih analizah.
Prav tako ne predstavlja protipravnega, nedopustnega dejanja toženke izdaja pisne upravne odločbe, saj je bilo z odločbo prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo prepovedano po samem zakonu. Tožnika je zavezovala (vsebinsko) enaka zakonska prepoved in mu ni bila prepovedana uporaba konkretne esence, pač pa (splošna) uporaba prepovedanih substanc. Tudi mu z odločbo ni bilo prepovedano dodajanje kateregakoli (niti konkretnega) eteričnega olja konoplje, s čimer bi mu bila onemogočena proizvodnja produkta z individualnimi karakteristikami.
Ker vsebina odločb družbi ni onemogočala proizvajanja spornega produkta, že zato s tem ni mogla biti povzročena zatrjevana škoda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007642
ZKP člen 340, 340/2, 420, 420/2. KZ člen 220. URS člen 29.
pravice obrambe - dokazni postopek - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba zaupanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič, oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018021
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017993
ZPPSL člen 80, 134, 135. ZFPPIPP člen 7. ZOdvT člen 1. ZPP člen 14, 154, 165, 268, 268/1, 377, 384, 384/1.
sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - pojem udeleženca stečajnega postopka - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost stečajnega upravitelja - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni kriterij - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
ZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik.
Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena ZFPPIPP. O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne spada v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP.
Revizijsko sodišče poudarja, da je pravdno sodišče v primeru t. i. identičnega dejanskega stanja vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (14. člen ZPP). Toženec v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka tako ne more več (uspešno) uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago obsodilne sodbe v kazenskem postopku.
Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera. Načeloma je mogoče trditi, da se voznik izmika preiskavi takrat, kadar z namernim ravnanjem prepreči možnost, da bi se ugotovila njegova alkoholiziranost.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZPP člen 92, 105a, 384, 384/4.
izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - sodna taksa - plačilo sodne takse - brezplačna pravna pomoč - prekluzivni rok - zastopanje po pooblaščencu
Vrhovno sodišče zaključuje, da je zakonodajalec smel predpisati sodno takso za vložitev izrednega pravnega sredstva in da je glede na fazo postopka, v katerem je ta obveznost vzpostavljena, smel postaviti več omejitev kot za pritožbeni postopek - na eni strani v obliki bolj formaliziranega postopka, na drugi strani pa v zahtevi po strožji presoji skrbnosti (odgovornosti) stranke, ki ima nenazadnje zagotovljeno strokovno zastopanje. Zato sodi, da ureditev, po kateri mora stranka že ob vložitvi revizije zahtevati tudi oprostitev, odlog ali obročno plačevanje sodne takse, ni protiustavna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje obtoženca na glavni obravnavi – sprejem priznanja - protispisnost
Sodišče prve stopnje ni odločilo o sprejemu obdolženčevega priznanja krivde na glavni obravnavi in priznanja ni sprejelo niti ga ni zavrnilo. Zato bi morala sodba vsebovati izrek o krivdi, odločbo o kazenski sankciji in druge odločbe, ki jih mora vsebovati izrek obsodilne sodbe, vse odločbe pa bi morale biti tudi ustrezno obrazložene.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba je predlagala pridobitev izpisa prometa za telefonske številke treh prič, dokaznega predloga za pribavo izpisov prometa za telefonske številke obsojenca pa ni podala, zato sodišče s tem, ko tega dokaza ni izvedlo, ni kršilo pravic obrambe do izvajanja razbremenilnih dokazov.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017944
ZM člen 15, 16, 16/2. OZ člen 7, 233, 1024.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - poroštvo - ne bis in idem - ugovor res iudicata - ugovor razsojene stvari - zastaranje temeljnega posla - zavarovanje plačila dolga - naknadna dopolnitev menice
Ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen. V prvem sojenju je šlo namreč za drugačno dejansko stanje (historični dogodek) kot v obravnavani zadevi, saj je sodišče odločalo o obveznosti iz listine (bianco menice), ki še ni bila menica in še ni ustvarjala obveznosti, ker bianco menica ni imela vseh sestavin glede na 16. člen ZM. Bianco menica postane prava menica (vrednostni papir) šele s pravilno izpolnitvijo. Obveznost torej še ni nastala in zato tudi ni mogla zapasti. V obravnavani zadevi pa je predmet presoje zahtevek iz menice, saj je bianco menica s pravilno tožničino izpolnitvijo postala prava menica z zapadlo menično obveznostjo.
Glede na to, da toženec kot izdajatelj bianco menice ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in da je bianco menico izdal z namenom zavarovanja izpolnitve iz temeljnega posla, v menično-poroštveni izjavi pa ni določil (omejil) roka dospelosti menice, ugovor zastaranja kreditne obveznosti ne more biti upošteven.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Prekrškovni organ se ni vsebinsko opredelil do trditev odgovorne osebe ter do predloženih dokazov, s katerimi je odgovorna oseba utemeljevala, da je izvajala konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva. Odločba prekrškovnega organa ne vsebuje jasne utemeljitve, zakaj s strani odgovorne osebe zatrjevano izvajanje ukrepov ne zadošča oziroma ni dokazano.