JAVNA UPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00067293
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1, 108, 108/3, 109. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2. OZ člen 5, 39, 39/4, 86, 88, 88/1, 247, 247/1, 249, 250.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - državna pomoč - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - vračilo prejetih javnih sredstev - obveznost rezultata - dolžnikova odgovornost za zamudo - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - nepričakovan dogodek - načelo vestnosti in poštenja - ugoditev reviziji
Pogodbena kazen je primer stranske pogodbene obveznosti. To pomeni, da dogovor o pogodbeni kazni ne opredeljuje pravne narave pogodbe in tudi ne njene kavze (podlage). Ker je tako, dogovor o pogodbeni kazni ni in ne more biti sam sebi namen, marveč služi uresničitvi glavnega pogodbenega namena. Vsebino dogovora o pogodbeni kazni je treba zato razlagati in njene pravne prvine (npr. veljavnost, obseg in pogoje dolžnikove odgovornosti, nesorazmernost, uresničevanje upnikovih pravic) presojati v kontekstu celotnega pogodbenega razmerja.
Pogodbena kazen ima dvojni pomen oziroma funkcijo, in sicer predstavlja instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in upniku, v čigar korist je dogovorjena, olajšuje položaj v primeru kršitve pogodbene obveznosti dolžnika. Kršitev lahko pomeni bodisi neizpolnitev bodisi nepravilno izpolnitev. Med slednje spada tudi tudi izpolnitev z zamudo, ki je bila dogovorjena v obravnavanem primeru.
V tej in v istočasno obravnavanih zadevah II Ips 57/2022 in II Ips 9/2023 je bilo predmet presoje vprašanje, ali je Agencija, ki je bila v vseh zadevah tožeča stranka, od treh različnih izvajalcev kot tožencev, v dejanskih okoliščinah, ki se v bistvenem ne razlikujejo (zamuda pri pridobitvi doktorata), in na podlagi vsebinsko identičnih pogodb, ki jih je sklenila z izvajalci, od slednjih upravičeno zahtevala plačilo pogodbene kazni. Za posamičen primer specifične dejanske ugotovitve na uporabo materialnega prava niso imele vpliva.
JAVNA UPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00067290
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1, 108, 108/3. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2. Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 1, 1/g, 20. OZ člen 5, 39, 39/4, 86, 88, 88/1, 240, 247, 247/1, 249, 250. ZSDrP člen 2.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - državna pomoč - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - kršitev pogodbene obveznosti - vračilo prejetih javnih sredstev - dolžnikova odgovornost za zamudo - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - nepričakovan dogodek - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev revizije
1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mladi raziskovalec, zaposlen pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera.
Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je po sklenjeni pogodbi o sofinanciranju mladega raziskovalca v primeru zamude pri doseganju pogodbenih ciljev (pri toženki zaposleni mladi raziskovalec, ki ga je ta sama izbrala, zamuja pri pridobitvi doktorskega naslova) tožena stranka dolžna vrniti prejeta sredstva delno oziroma v celoti, kot to določa 34. člen pogodbe?
2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upoštevanju dejstva, da gre v obravnavanem primeru za posebno vrsto javnopravnega razmerja (ki temelji na upravni pogodbi), pri katerem je močno poudarjen javni interes, terja, da je treba dogovor o pogodbeni kazni v konkretnem primeru razlagati na način, da se dolžnost njenega plačila s strani toženke uresniči zgolj v primeru, ko slednja ne bi izpolnila svojih temeljnih pogodbenih obveznosti, ki so ji naložene v 6. in 8. členu Pogodbe ter bi bil to tudi razlog, da se je namen in cilj programa izjalovil. Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti pravočasno in v celoti izpolnila, s čimer je bilo z njene strani storjeno vse, da bi prišlo do pravočasne izpolnitve obveznosti. Do zamude z izpolnitvijo je torej prišlo iz vzroka, za katerega toženka kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati. Takšno razlago 250. člena OZ Vrhovno sodišče podaja upoštevaje dejstvo, da gre za pogodbeno klavzulo o pogodbeni kazni v upravni pogodbi.
3. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče presoditi še tožničino tezo, da ji mora toženka sredstva vrniti na podlagi nezakonito izplačane državne pomoči. Po predstavitvi instituta državne pomoči, zlasti v luči obveznosti vračanja nedovoljene državne pomoči, je Vrhovno sodišče presodilo, da trditvena podlaga tožnice ne omogoča sklepa, da bi bila državna pomoč nezakonita ali da bi jo toženka zlorabila. Ne glede na to pa znesek v obravnavani zadevi ne presega niti praga "de minimis" državnih pomoči ter že zato ne gre za nedovoljeno državno pomoč.
JAVNA UPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00067613
OZ člen 5, 39, 39/4, 86, 88, 88/1, 240, 247, 247/1, 249, 250. ZSDrP člen 2. ZPP člen 380/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1, 108, 108/3, 109. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis člen 2.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - državna pomoč - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - izpolnitev z zamudo - kršitev pogodbene obveznosti - vračilo prejetih javnih sredstev - dolžnikova odgovornost za zamudo - upravna pogodba - pravna oseba javnega prava - javna agencija - razlaga pogodbenega določila - nično pogodbeno določilo - nepričakovan dogodek - načelo vestnosti in poštenja - ugoditev reviziji
1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mlada raziskovalka, zaposlena pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera.
Toženki je bilo s pravnomočno sodbo naloženo, naj plača pogodbeno kazen. Pravna podlaga izpodbijane odločitve je pogodbeno določilo, ki obveznost plačila pogodbene kazen navezuje na dejstvo, da namen in cilj programa (t. j., uspešen zagovor doktorske naloge in pridobitev naslova doktor znanosti) nista pravočasno dosežena. Mlada raziskovalka je doktorirala, a ne pravočasno.
Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je v obravnavanem primeru materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca iz gospodarstva toženka dolžna vrniti tožnici del prejetih sredstev, ker je pri toženki zaposlena mlada raziskovalka zamujala pri pridobitvi doktorskega naslova?
2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upoštevanju dejstva, da gre v obravnavanem primeru za posebno vrsto javnopravnega razmerja (ki temelji na upravni pogodbi), pri katerem je močno poudarjen javni interes, terja, da je treba dogovor o pogodbeni kazni v konkretnem primeru razlagati na način, da se dolžnost njenega plačila s strani toženke uresniči zgolj v primeru, ko slednja ne bi izpolnila svojih temeljnih pogodbenih obveznosti, ki so ji naložene v 6. in 7. členu Pogodbe ter bi bil to tudi razlog, da se je namen in cilj programa izjalovil. Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti pravočasno in v celoti izpolnila, s čimer je bilo z njene strani storjeno vse, da bi prišlo do pravočasne izpolnitve obveznosti. Do zamude z izpolnitvijo je torej prišlo iz vzroka, za katerega toženka kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati. Takšno razlago 250. člena OZ Vrhovno sodišče podaja upoštevaje dejstvo, da gre za pogodbeno klavzulo o pogodbeni kazni v upravni pogodbi.
3. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče presoditi še tožničino tezo, da ji mora toženka sredstva vrniti na podlagi nezakonito izplačane državne pomoči. Po predstavitvi instituta državne pomoči (kar je institut prava EU), zlasti v luči obveznosti vračanja nedovoljene državne pomoči, je Vrhovno sodišče presodilo, da trditvena podlaga tožnice ne omogoča sklepa, da bi bila državna pomoč nezakonita ali da bi jo toženka zlorabila. Ne glede na to pa znesek v obravnavani zadevi ne presega niti praga "de minimis" državnih pomoči ter že zato ne gre za nedovoljeno državno pomoč.
URS člen 121. ZRev-2 člen 3, 3-33, 9, 9/2-10, 9/2-8, 9/2-11, 153/1, 153/5. ZUS-1 člen 28, 28/3. ZDU-1 člen 15. ZUP člen 1.
javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog - prenos javnega pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - pooblastilo za vodenje registrov - tožba zaradi molka organa - dovoljenost tožbe
Prenos opravljanja upravnih nalog na zasebne subjekte in njegov obseg mora biti določen v zakonu. Zato okoliščina, da je določena oseba nosilka javnega pooblastila, še ne pomeni, da celotna njena dejavnost pomeni izvajanje tega pooblastila. Ali drugače: če gre za ravnanja pravne osebe zasebnega prava, ki ne sodi v okvir danega pooblastila, od nje tudi ni mogoče zahtevati izdaje upravne odločbe, v primeru molka pa vložiti tožbe v upravnem sporu.
Slovenski inštitut za revizijo nima javnega pooblastila za vodenje seznama aktivnih preizkušenih davčnikov, zato zaradi neizvedbe vpisa v ta seznam ni mogoče vložiti tožbe zaradi molka.