revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 3. odstavku 382. člena v zvezi z 2. odstavkom 186. člena ZPP revizije ni dovoljena, če tožnik v tožbi ni navedel vrednost spornega predmeta, toženca pa na pomanjkljivost v okviru 40. člena ZPP nista opozorila.
Po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP je z revizijo mogoče uveljavljati relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka samo, če so bile storjene v postopku na drugi stopnji.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).
listine - potrdila - pravnomočnost odločbe - postopek
Zoper odgovor upravnega organa prve stopnje na predlog za ugotovitev pravnomočnosti, ki ga je mogoče smatrati kot potrdilo v smislu ZUP, je tožeča stranka vložila pritožbo s predlogom, da se zadeva odstopi v reševanje toženi stranki. Ta ob pravilni uporabi ZUP ni mogla odločiti drugače kot zavreči pritožbo. Tožeča stranka ni, tako kot določa ZUP, vložila zahteve za spremembo potrdila ali popravka podatkov v evidenci, temveč je vložila pritožbo zoper potrdilo, kar pa po ZUP ni dovoljeno.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - ukinitev preživnine
Medsebojna razmerja med razvezanima zakoncema ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa v 83. členu, da preživninska obveznost razvezanega zakonca do drugega razvezanega zakonca preneha, če ta pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Če pride do spremenjenih razmer na strani razvezanih zakoncev, se lahko njuno preživninsko razmerje na novo uredi v skladu z določilom petega odstavka 132. člena ZZZDR. Ta določila so po svoji naravi predvsem socialnega pomena, ki zagotavljajo ob izpolnjevanju določenih predpostavk pravico do določenih sredstev preživljanja, kadar si jih razvezani zakonec sam ne more zagotoviti.
tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - služnost - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - opis vsebine služnostne pravice
Dajatveni izrek prvostopne sodbe je treba povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.
ZDen člen 3, 3/2, 4, 5, 10, 10/2, 13, 13/2, 14, 51, 64, 88, 89.URS člen 87, 155.SZ člen 117, 125.
upravičenec do denacionalizacije - pravne osebe kot upravičenke do denacionalizacije - prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve - odločba ustavnega sodišča (ustavna odločba) - sprememba zakona z ustavno odločbo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Če ustavna odločba vsebinsko pomeni spremembo zakona jo mora sodišče obravnavati kot spremembo zakona, ki jo je sprejel DZ. Upoštevati mora torej tudi načelo o prepovedi njegove povratne veljave.
URS člen 20, 29.ZKP člen 202, 202/1, 204.a, 205, 207, 361, 361/5, 420, 420/1, 420/4.
pripor - pripor, o katerem odloča preiskovalni sodnik - pripor po vložitvi obtožnice - pripor po izreku sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o predlogu za odpravo pripora
5.odst. 361.čl. ZKP v primeru, ko senat podaljša ob izreku sodbe pripor iz razloga, zaradi katerega je bil odrejen, ne določa posebnega naroka ali zaslišanja strank pred odločanjem.
Zahteva je v navedenem delu vložena pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper sicer pravnomočno odločbo, s katero pa je bilo odločeno o predlogu za odpravo pripora oz. za njegovo nadomestitev z drugim ukrepom, z izpodbijano odločbo pripor ni bil odrejen ali podaljšan. Takšna zahteva glede na določbo 1. in 4.odst. 420.čl. ZKP ni dovoljena.
začasna odredba - dovolilnica za mednarodni prevoz
S tem, ko je stranka z začasno odredbo predlagala, da se ji izroči pet dovolilnic CEMT, kar je tožena stranka v upravnem postopku zavrnila z odločbo, katere odpravo zahteva v upravnem sporu, je zahtevala več, kot uveljavlja s tožbo. Za izdajo take začasne odredbe pa v določbah 2. odstavka 69. člena ZUS ni pravne podlage.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - novo sojenje - nove obteževalne okoliščine - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti odmerjene kazni
Primernost odmerjene kazni (1.odst. 374.čl. ZKP) ne more biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.
Ni utemeljeno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da v primeru, če je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obsojenca in sodbo, zoper katero se pristojni državni tožilec ni pritožil, razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v novem sojenju pri odmeri kazni ni mogoče upoštevati novih obteževalnih okoliščin. V novem sojenju je v skladu z določilom 4.odst. 397.čl. ZKP sodišče vezano le na prepoved, predpisano v 385.čl. ZKP, kar torej pomeni, da kljub novim obteževalnim okoliščinam ne more izreči obdolžencu strožje kazenske sankcije, kot je bila izrečena s sodbo, ki je bila razveljavljena.
Ker presojo dokazov opravlja prvostopno sodišče, pritožbeno sodišče pa - v primeru, ko nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenih odločilnih dejstvih - sprejme dokazno oceno prvostopnega sodišča, tudi ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ne dvomi v dokazno oceno prvostopnega sodišča.
ZPPSL člen 128, 130, 144, 144/3, 196, 196/1, 197, 197/1. ZPPSL (1989) člen 112, 112/2, 115, 115/1, 115/2, 116, 116/4, 127, 127/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11.URS člen 155.
stečaj - preizkušanje prijavljenih terjatev - retroaktivna veljava zakona (ZPPSL/93) - prerekanje terjatve, za katero je že pridobljen izvršilni naslov - izpodbijanje pravnih dejanj (opustitev ugovora v postopku prisilne izvršbe) - učinki uspelega izpodbijanja pravnih dejanj (opustitve)
ZPPSL/89 ima poleg procesnih določb tudi materialnopravne. Zato se za razrešitev materialnopravnih razmerij, nastalih v času veljavnosti ZPPSL/89, uporabijo materialnopravne določbe ZPPSL/89.
Stečajni dolžnik ne more zahtevati s tožbo ugotovitve neobstoja terjatve, katere obstoj je s pravnomočno sodno odločbo že ugotovljen. Prereka jo lahko le iz razlogov, ki jih lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tudi n.pr. iz razlogov, iz katerih se lahko zahteva obnova postopka. V zadnje navedenem primeru ne bo vložil tožbe, ampak predlog za obnovo postopka (2. odstavek 127. člena ZPPSL/89 - "... drug postopek po prvem odstavku tega člena").
Uspelo izpodbijanje opustitve ugovora zoper sklep o izvršbi ne učinkuje med strankama izvršbe, niti ne na izvršilni naslov in njegovo pravnomočnost. Učinkuje samo proti stečajni masi (4. odstavek 116. člena ZPPSL/89), sicer pa ne.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 7-3, 8-3.ZUP člen 4, 7, 9, 159, 209.
pridobitev z naturalizacijo
Pri ugotavljanju nevarnosti za javni red ali obrambo države po 3. odst. 40. čl. ZDRS ni v skladu z namenom zakona, da se ugotavlja samo z merilom iz 3. alinee 7. člena ali z merilom iz 3. alinee 8. člena Uredbe, če je podlaga za uporabo navedenih meril le formalna pripadnost bivši JLA v letu 1991 brez ugotovljenega konkretnega ravnanja med agresijo na Slovenijo.
SZ člen 112, 130, 130/1. ZPPSL (1989) člen 130, 130/3.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - izjeme od obveznosti lastnika prodati stanovanje - stanovanja, ki so prešla v stečajno maso po uveljavitvi SZ - - odvajanje dela kupnine Stanovanjskemu skladu RS - prodaja stečajnega dolžnika
Družbena stanovanja, ki so prišla v stečajno maso so to ostala do uveljavitve SZ. Z dnem uveljavitve SZ se je njihov lastninski status spremenil, imetniki stanovanjske pravice pa so pridobili le pravico do odkupa stanovanja. Ta pravica, na strani lastnika pa dolžnost prodaje, je ostala tudi potem, ko je bil stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba.
začasna odredba - razrešitev in imenovanje članov skupščine javnih podjetij
Člani skupščine holdinga so nosilci javnih služb, zato je za razrešitev in imenovanje članov skupščine javnih podjetij zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. odstavku 3. člena ZUS.
predlog za obnovo postopka - rok - vročanje - napaka pri vročitvi
Ker je tožnik prvostopno odločbo dejansko dobil, je ne glede na napako pri vročitvi imel možnost vložiti pritožbo oz. predlog za obnovo postopka, vendar ob upoštevanju rokov za njihovo vložitev, predpisanih v ZUP.