ZPP (1977) člen 224, 224/1, 354, 354/2-13, 373, 373-2.
absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka (člen 354/2-13 ZPP) - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja - načelo neposrednosti
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku poleg pregleda listinskih dokazov zaslišalo tudi obe pravdni stranki. Ker je tako neposredno izvajalo dokaze in jih vrednotilo, sodišče druge stopnje na interni seji ne bi smelo spremeniti sodbe. Ker je to kljub vsemu storilo in je le pavšalno pregledalo listine brez pojasnil pravdnih strank, je po svoje interpretiralo njihovo vsebino in ni pojasnilo odločilnih dejstev v zvezi z njimi. S tem je podana kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS04507
ZOR člen 74, 75, 454. ZGD člen 197, 198, 199, 200.
delniška družba - prodaja (delnic) - sklenitev pogodbe - pogoji in njihov učinek - odložni pogoj - vsebina vpisa v sodni register
Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oziroma veljavnost same pogodbe.
Ob takem stanju, ko se domnevni pogoj ne nanaša na pogodbo samo, to je na njeno veljavnost in učinkovanje, ni bilo potrebno v tem postopku ocenjevati pomena oziroma dopustnosti v pogodbi zapisanega pogoja (ki pogojuje le vpis pogodbe v register, ne pa veljavnosti pogodbe).
Za hujšo kršitev iz točke B/14 48. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke, po presoji revizijskega sodišča, ne zadošča storitev le enega izvršitvenega dejanja in še to manjšega pomena. Iz pojma "opravljanja dela in poslov" je sklepati, da je s sankcioniranjem ravnanja, ki je v nasprotju s prepovedno klavzulo, potrebna njegova ponovljivost oziroma večkratnost.
ZPP (1977) člen 354, 354-7, 393. ZDSS člen 14, 14/4.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka - rok za pritožbo - poprava pritožbe - opustitev vročitve sklepa revizijskega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je sklep revizijskega sodišča toženi stranki vročilo šele skupaj z novim sklepom drugostopenjskega sodišča, vendar s tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj zaradi tega tožena stranka ni bila prizadeta v kakšni svoji pravici. Sodišče druge stopnje je moralo ponovno obravnavati pritožbo organa, ki ni bil stranka v postopku. Glede take napake tretji odstavek 351. člena ZPP ne predvideva možnosti dopolnitve ali poprave pritožbe. Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih rok za pritožbo osem dni, in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni moglo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.
pravice iz zavarovanja - nadomestilo za čas brezposelnosti - denarno nadomestilo - pogoji za priznanje pravice do denarnega nadomestila
Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more pomeniti enakega pravnega instituta kot rok, določen v 31. členu ZZZPB. Razlika je v tem, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zaradi poteka časa tožbeni zahtevek zavrne, ko se ugotovi potek določenega roka, pri prekluzivnem materialnem roku pa se tožba, če je zahtevek vložen po poteku roka, kot prepozno vložena, zavrže.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/2.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1. ZPP (1977) člen 393.
zastaralni rok - disciplinski postopek - delovno razmerje v državnih organih - odgovornost za delovne obveznosti - kršitev delovnih obveznosti, ki ima značilnosti kaznivega dejanja
Določba 2. odstavka 67. člena ZTPDR absolutnega zastaralnega roka ne predpisuje. Če bi bila uvedba disciplinskega postopka zaradi kršitev delovnih obveznosti z značilnostmi kaznivega dejanja omejena s potekom objektivnega zastaralnega roka iz 1. odstavka 67. člena ZTPDR, bi bil namen zakonodajalca izničen, saj bi najtežje disciplinske kršitve zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka za začetek postopka lahko ostale nesankcionirane.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - ocena uspešnosti
Ob ugotovitvi, da je tožnik, čeprav formalno ni bil razporejen, opravljal delo na delovnem mestu strojnika lahke gradbene mehanizacije, tožena stranka njegove delovne uspešnosti, glede na dokaze v spisu, ni mogla primerjati z uspešnostjo voznikov tovornjakov in zato tudi ni mogla določiti tožnika kot trajno presežnega delavca. Uspešnost, kot kriterij za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se lahko ocenjuje samo za enaka dela, ker se opravljanje različnih del, glede delovne uspešnosti, zaradi različnih objektivnih zahtev za opravljanje določenega dela, ne more objektivno primerjati.
Uredba o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna člen 2, 4, 7. ZPP (1977) člen 393.
samostojni kulturni delavec - časovno omejena pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna - postopek o ponovnem priznanju pravice - starejši predpis razveljavljen s pozneje izdanim predpisom
Ker kasneje sprejeta Uredba ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ni bila dana možnost upravičencem, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred njeno uveljavitvijo, da jih tudi po uveljavitvi Uredbe uveljavljajo na način in po postopku, določenem v prej veljavnem Pravilniku pod pogojem, če bi bilo to zanje ugodnejše.
ZTPDR člen 13, 17, 17/2. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
odškodnina - razlika v plači - delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita razporeditev - razporejanje delavcev
Ker je skupščina tožene stranke ustrezen akt sprejela šele 13.2.1996, tožnica na delovno mesto, ki ga pred tem datumom ni bilo, po razrešitvi s funkcije direktorja, ni mogla biti razporejena. Zato tudi nista bila zakonita sklepa tožene stranke z dne 17.11.1995 in 4.1.1996 o razporeditvi tožnice na delovno mesto upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj. In to niti ne v primeru, če po vsebini sporna razporeditev ni bila opravljena zaradi šikanoznih namenov. Zaradi nezakonite razporeditve na neobstoječe delovno mesto je bila tožnica prikrajšana pri plači in ji je tožena stranka dolžna povrniti celotno prikrajšanje, ki jo s tožbo uveljavlja.
ZID člen 1, 15.ZUP člen 267, 267/1-1. ZUS(1977) člen 10, 10/1-1, 42, 42/2, 94, 94/1.
ukrep inšpektorja za delo - pristojnost
Kršitev pravice do odpravnine presežne delavke oz. neizpolnitev te denarne obveznosti ni urejena kot inšpekcijska stvar, zato inšpektor dela ni pristojen za urejanje denarnih terjatev posamezne delavke iz tega naslova.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Tožnika utemeljeno zahtevata varstvo njune lastninske pravice na parceli št. 234 k.o..., ker sta tožnika na severnem delu te parcele, vzhodno od severovzhodnega vogala stanovanjske hiše tožnikov, brez dovoljenja zgradila skoraj 9 metrov dolgo in približno 70 cm visoko betonsko škarpo oziroma ograjo. Zato je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da morata toženca odstraniti (samo) tisti del betonske ograje, ki sta jo postavila na zemljišču tožnikov na parceli št. 234 k.o..., in ne tudi ograje, ki stoji drugje.
UZITUL člen 3, 3/1, 4, 4/1.URS člen 2, 26, 26/1.ZOZ člen 6, 46, 46/2, 46/3. Ženevska konvencija za zaščito civilnih oseb med vojno 4, 4/1, 28.ZOR člen 154, 154/2, 192, 192/1.
človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - vojni dogodki - povrnitev negmotne škode tujemu državljanu
Neposredna pravna podlaga denarnega odškodninskega zahtevka za povrnitev negmotne škode, ki jo je pretrpel tožnik, ko je bil ranjen ob napadu JLA v zvezi s barikado tovornjakov - je ustavna določba o pravici do povračila škode (26. člen URS), ne pa določbe ZOR o objektivni odgovornosti zaradi nevarne dejavnosti v zvezi z vojnimi dogodki.
ZUKZ člen 13, 28, 50, 53. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 1, 3, 4.
nepogodbena odškodninska odgovornost - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev toženca - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - kraj prometne nesreče
Že po splošnem določilu 28. člena ZUKZ se v razmerjih z mednarodnim elementom za nepogodbeno odškodninsko obveznost uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno, ali pa pravo kraja, kjer je nastopila škodna posledica; po posebnih predpisih Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Ur.list SFRJ, št. 26/76 - dodatek), pa je v 3. členu (v zvezi s prvim členom) posebej predvidena uporaba zakonodaje države, v kateri se je pripetila nesreča.
upravičenec do denacionalizacije (člen 5 ZDen) - pravni posel sklenjen zaradi grožnje državnega organa
Sam prisilni značaj izvršilnega postopka, ki je bil v teku proti predlagatelju kot dolžniku zapadlih davčnih obveznosti, sam zase še ne izključuje grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen.
Možnost poravnave davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino bila predvidena le s stališča svobodne volje davčnega zavezanca.
Prisiljevanje k podpisu ustrezne izjave z narekovanjem cenitve zemljišča (mimogrede: sporni gozd je bil - vprašljivo - ocenjen na vrednost, enako višini davščin) in zatrjevanimi ter v postopku na prvi stopnji ocenjevanimi grožnjami z zaporom in drugimi pritiski lahko - če je dokazano - pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost denacionalizacijske zahteve.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - izpodbojne pogodbe - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnik vtožuje pridobitev lastninske pravice na parc. št. 1260/3 k.o... na podlagi dednega dogovora v zapuščinskem postopku, toda če zapis vsebine ni pravi, bi moral s tožbo zahtevati njegovo razveljavitev. Ker tožba na priznanje lastninske pravice ne more razveljaviti pravnomočnega sklepa o dedovanju, po katerem je sporna parcela v toženčevi lasti, je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Določilo 5. člena ZDen je treba tolmačiti v skladu z namenom celotnega Zakona o denacionalizaciji, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen), zaradi česar je treba grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen pojmovati širše, kot je to veljalo po pravilih 869 do 871 ODZ.
Rešitev takega spora kot je predmetni terja zato upoštevanje tedanjih t.j. leta 1955 obstoječih splošnih družbenih razmer, hkrati pa tudi oceno konkretnih razmer, v katerih je prišlo do sporne sklenitve pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pojem motornega vozila - trčenje motornega kolesa in avtomobila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Ker so vozila na motorni pogon, med taka pa sodi tudi kolo z motorjem - moped, nevarne stvari, je potrebno določilo 178. člena ZOR uporabiti tudi za obravnavanje odškodninskih sporov, nastalih med udeleženci več motornih vozil, torej tudi tedaj, če je v prometni nezgodi udeleženo motorno kolo oziroma moped.
Prispevni delež k nesreči je potrebno ocenjevati na podlagi vseh okoliščin dogodka, pri tem pa dati pravo težo okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nesrečo. Ta odločilen vzrok je bil v danem primeru taka prekoračitev hitrosti avtomobilista, ki je v danih razmerah ni bilo mogoče pričakovati in zato drugi udeleženci prometa niso mogli nanjo računati.