dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 113.137,80 (52.491,32 + 60.646,48) EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazovanje z izvedencem - pregled dokumentacije - odločanje na podlagi dokumentacije v spisu - dokazna podlaga v spisu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti
Revident graja postopanje prvostopenjskega sodišča, ker je bilo izvedenki naloženo, da pregleda računovodsko in drugo dokumentacijo pri toženi stranki ali pri njej odvisnih družbah, dokumentacija, ki naj bi jo pregledovala, pa ni del sodnega spisa. S tem naj bi bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti. Vendar ne drži, da bi smel izvedenec pregledovati le dokumentacijo, ki je del sodnega spisa. V številnih primerih to sploh ni mogoče (npr. pri izvedenstvu na področju medicine, gradbeništva, telekomunikacij ipd.). Po določbi prvega odstavka 252. člena ZPP vodi sodišče dokazovanje z izvedencem tako, da izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda. V naslednjem odstavku je določeno, da se lahko izvedencu dovoli pregled spisa. Če bi moral biti predmet, ki naj ga izvedenec pregleda, v spisu, bi bila opisana zakonska ureditev odveč. Revidentu zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi bilo treba računovodsko dokumentacijo hčerinskih družb tožene stranke vložiti v spis in bi jo šele tedaj izvedenka lahko pregledala.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - stečaj glavnega izvajalca - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - konkretizacija pritožbenih navedb
Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha.
OZ člen 243, 243/1, 333, 333/1, 333/3, 619, 648. ZOR člen 266, 266/1, 358, 358/1,358/3, 600, 629. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odpoved pogodbenega razmerja - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe pred potekom časa - izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povrnitve škode - višina odškodnine - predvidljiv obseg škode
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje (prvi odstavek 358. člena ZOR). Ta možnost stranke ima naravo oblikovalne pravice, druga stranka pa lahko odpoved razmerja le sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Prvi odstavek 266. člena ZOR pravico do odškodnine v primeru poslovne odškodninske odgovornosti omejuje na tisti obseg škode, ki je bil za drugo stranko ob sklenitvi pogodbe predvidljiv. Med dejstva oziroma okoliščine, za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana pa spadajo vse okoliščine, ki jih ji je ta ob sklepanju pogodbe razkrila in tvorijo skupni namen pogodbenikov.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vzdrževanje igral - gugalnica - trditveno in dokazno breme
Samo iz okoliščine, da je veriga na igralu popustila, še ni mogoče sklepati, da je za to odgovorna prav prvotoženka.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - ovrženje (overrulling) - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Ni vsak odstop od sodne prakse nedopusten. Nižje sodišče lahko od sodne prakse višjega sodišča odstopi zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pa zaradi pretehtanja (outweighing). A tisto, kar je ključno, je, da mora v obeh primerih za to navesti utemeljene razloge.
kaznovanje stranke postopka - žalitev v vlogi - žalitev sodišča - žalitev sodnika - denarna kazen
Prepoved žalitve sodišča ne preprečuje tožencu, da bi v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljal razloge, ki po njegovem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe. Vendar pa določba 109. člena ZPP določa meje načina podajanja te kritike: izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča. Izražanje toženca takega standarda tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne dosega.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 16 tipkanih strani. Tudi zato iz njega ni mogoče hitro in nedvoumno ugotoviti, ali je predlagano vprašanje (ki je stvarnopravno) sploh v kakšni zvezi s podrednim zahtevkom (ki je denarni). Še toliko manj je mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, v kakšni zvezi je z njim. Prav tako ni mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, ali je predlagano vprašanje hkrati (če se torej sploh nanaša na podredni zahtevek) v kakšni zvezi s pravnim pravilom, ki naj bi bilo prekršeno oziroma niti tega ne, katero pravno pravilo je bilo v zvezi s podrednim zahtevkom sploh prekršeno.
Ker zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane, je Vrhovno sodišče tudi v zvezi s podrednim zahtevkom izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka istega člena ter predlog tako v celoti zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - izravnalna pravičnost - posebne lastnosti oškodovanca - osebno stanje oškodovanca - popolna odškodnina - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, je zgolj stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano in ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve.
Življenjsko in logično izkustveno je, da se zlomi kosti celijo različno hitro, glede na starost oškodovanca, njegovo zdravstveno stanje oziroma že prestane poškodbe. Povsem predvidljivo je tudi, da pride pri zdravljenju iz različnih razlogov do zapletov. V luči tako zasnovane adekvatnosti ne more biti bistveno, ali je stanje, zaradi katerega je zdravljenje trajalo dlje kot običajno, inherentno oškodovancu, ali pa je zgolj posledica njegovega predhodnega ravnanja oziroma ravnanja tretje osebe.
Vprašanje identitete oziroma istovetnosti podpisa je strokovno vprašanje, s katerim se ukvarja grafološka znanost. Odgovore na strokovna vprašanja ni mogoče nadomestiti z drugimi dokaznimi sredstvi kot le z izvedenstvom (člen 248 ZKP). Nobenega dvoma pa tudi ni, da če bi dokaz uspel, oziroma če bi se izkazalo to, kar obramba zatrjuje, da podpis na pogodbi ni obsojenkin, bi to lahko zaključke sodišča o tem dejstvu omajalo, in s tem tudi zaključke o obsojenkini vlogi pri dejanju, kot jo je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi.
V nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, sme policija na prošnjo tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, tujcu vzeti prostost (takoimenovani začasni ekstradicijski pripor). Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - hitrost in ekonomičnost postopka - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.
ZPP člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 406, 406/1. ZZZDR člen 1, 10a.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Kolikor ZZZDR vsebuje materialnopravne določbe, ki niso podlaga za urejanje družinskopravnih, ampak premoženjskopravnih razmerij, se stvarna pristojnost sodišča ne glede na določbo 10.a člena ZZZDR presoja glede na vrednost spornega predmeta, tako kot določata prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP.
ZDZdr člen 74, 74/1-5, 74/1-6. - člen 8, 8/b-c. ZSV-UPB2 člen 51.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za sprejem - socialno varstvo - prostorska stiska
Res je, da se je predlagatelj strinjal s premestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in je zato treba uporabiti 74. člen ZDZdr. Ne drži pa, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sprejem iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Upoštevaje ugotovitve sodišč o težavah v duševnem zdravju je nasprotni udeleženec upravičenec do socialnovarstvenih storitev v posebnem socialnovarstvenem zavodu po podtočki C) točke b 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki jih izvaja udeleženec, ki je posebni socialnovarstveni zavod.
Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantna.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrnitvi tožnikovih ugovorov zoper plačilna naloga, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
pripor - ponovna odreditev pripora - pravica do kontradiktornega postopka - kršitev kontradiktornosti - priporni narok - pravica do obrambe - pravica do izjave obdolženca
Določba 204.a člena ZKP ureja le tiste situacije, ko je bila osumljencu že odvzeta prostost in ga je policija privedla k preiskovalnemu sodniku. Vendar to še ne pomeni, da se lahko pripor v primeru, ko obdolžencu prostost prehodno še ni bila odvzeta, odredi, ne da bi bilo opravljeno to procesno dejanje.
Vendar mora v primeru, da konkradiktornost postopka ni bila zagotovljena, v pravnih sredstvih zoper odločbo, s katero je bil pripor odrejen, obramba vsaj na nivoju verjetne izkazanosti navesti konkretne okoliščine, ki bi lahko, če bi jih lahko uveljavljal na pripornem naroku, privedle do tega, da pripor ne bi bil odrejen.
odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - škoda povzročena tretjim - nepogodbena odškodninska odgovornost - DARS - gradnja avtocest - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - zastopanje države - posredno zastopanje - dopuščena revizija
Zdi se, da mora za primere, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih (tak je tudi obravnavani primer), še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe).
Načelo pravičnosti terja ugotovitev, da je tožnica sama prevzela tveganje negativne posledice s samovoljnim parkiranjem. Gledano objektivno (brez vrednostne presoje ravnanj) je škodni dogodek sicer vedno posledica skupnega in simetričnega delovanja vseh udeležencev. Vendar pa je temu treba dodati tudi vrednostni zorni kot (gre za potrebno moralno etično sfero presoje). Tožničino samovoljno ravnanje ima v spornem primeru tako močno konotacijo, da izključuje protipravnost zatrjevane opustitve tožene stranke, ki ni nadzorovala stanja drevesa na svojem zemljišču tako, da bi lahko preprečila nastanek škodne posledice tudi obiskovalcem, ki so na njenem zemljišču parkirali svoja vozila.