ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2, 372, 379, 379/1.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - navadna poštna pošiljka - priporočena poštna pošiljka - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je vložila pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje priporočeno po pošti dne 23. 6. 2015. S tem v zvezi v reviziji navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kar je upoštevaje določbo 372. člena ZPP dopustno. Na tej podlagi je nastal dvom o tem, ali je bila tožničina pritožba res prepozna. Če je namreč navedba o priporočeni oddaji pritožbe točna, je pritožba vložena pravočasno (drugi odstavek 112. člena ZPP) in je izpodbijani sklep sodišča druge stopnje napačen.
OZ člen 360, 361. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3-1.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Zmotno je kategorično stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Odškodnina se sicer res odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), vendar pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Zapadlost obveznosti je predpostavka dolžnikove zamude (prvi odstavek 299. člena OZ), zato je po zapadlosti obveznosti v načelu dolžnik v zamudi.
OZ člen 58, 112, 112/4. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - plačilo opravljene storitve - cena pogodbenih del - spremenjene okoliščine - teorija realizacije
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo višje cene za opravljene storitve, temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka celotno obdobje, na katero se nanaša poračun, za toženo stranko izvajala storitve, ki so bile predmet Pogodbe, tožeča stranka pa ni uspela dokazati dogovora med pravdnima strankama o plačilu višje cene storitev, kot je bila dogovorjena s Pogodbo.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 16 tipkanih strani. Tudi zato iz njega ni mogoče hitro in nedvoumno ugotoviti, ali je predlagano vprašanje (ki je stvarnopravno) sploh v kakšni zvezi s podrednim zahtevkom (ki je denarni). Še toliko manj je mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, v kakšni zvezi je z njim. Prav tako ni mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, ali je predlagano vprašanje hkrati (če se torej sploh nanaša na podredni zahtevek) v kakšni zvezi s pravnim pravilom, ki naj bi bilo prekršeno oziroma niti tega ne, katero pravno pravilo je bilo v zvezi s podrednim zahtevkom sploh prekršeno.
Ker zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane, je Vrhovno sodišče tudi v zvezi s podrednim zahtevkom izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka istega člena ter predlog tako v celoti zavrglo.
kaznovanje stranke postopka - žalitev v vlogi - žalitev sodišča - žalitev sodnika - denarna kazen
Prepoved žalitve sodišča ne preprečuje tožencu, da bi v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljal razloge, ki po njegovem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe. Vendar pa določba 109. člena ZPP določa meje načina podajanja te kritike: izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča. Izražanje toženca takega standarda tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne dosega.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - ovrženje (overrulling) - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Ni vsak odstop od sodne prakse nedopusten. Nižje sodišče lahko od sodne prakse višjega sodišča odstopi zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pa zaradi pretehtanja (outweighing). A tisto, kar je ključno, je, da mora v obeh primerih za to navesti utemeljene razloge.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vzdrževanje igral - gugalnica - trditveno in dokazno breme
Samo iz okoliščine, da je veriga na igralu popustila, še ni mogoče sklepati, da je za to odgovorna prav prvotoženka.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - izravnalna pravičnost - posebne lastnosti oškodovanca - osebno stanje oškodovanca - popolna odškodnina - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, je zgolj stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano in ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve.
Življenjsko in logično izkustveno je, da se zlomi kosti celijo različno hitro, glede na starost oškodovanca, njegovo zdravstveno stanje oziroma že prestane poškodbe. Povsem predvidljivo je tudi, da pride pri zdravljenju iz različnih razlogov do zapletov. V luči tako zasnovane adekvatnosti ne more biti bistveno, ali je stanje, zaradi katerega je zdravljenje trajalo dlje kot običajno, inherentno oškodovancu, ali pa je zgolj posledica njegovega predhodnega ravnanja oziroma ravnanja tretje osebe.
Vprašanje identitete oziroma istovetnosti podpisa je strokovno vprašanje, s katerim se ukvarja grafološka znanost. Odgovore na strokovna vprašanja ni mogoče nadomestiti z drugimi dokaznimi sredstvi kot le z izvedenstvom (člen 248 ZKP). Nobenega dvoma pa tudi ni, da če bi dokaz uspel, oziroma če bi se izkazalo to, kar obramba zatrjuje, da podpis na pogodbi ni obsojenkin, bi to lahko zaključke sodišča o tem dejstvu omajalo, in s tem tudi zaključke o obsojenkini vlogi pri dejanju, kot jo je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - hitrost in ekonomičnost postopka - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.
V nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, sme policija na prošnjo tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, tujcu vzeti prostost (takoimenovani začasni ekstradicijski pripor). Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
ZPP člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 406, 406/1. ZZZDR člen 1, 10a.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Kolikor ZZZDR vsebuje materialnopravne določbe, ki niso podlaga za urejanje družinskopravnih, ampak premoženjskopravnih razmerij, se stvarna pristojnost sodišča ne glede na določbo 10.a člena ZZZDR presoja glede na vrednost spornega predmeta, tako kot določata prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP.
ZDZdr člen 74, 74/1-5, 74/1-6. - člen 8, 8/b-c. ZSV-UPB2 člen 51.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za sprejem - socialno varstvo - prostorska stiska
Res je, da se je predlagatelj strinjal s premestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in je zato treba uporabiti 74. člen ZDZdr. Ne drži pa, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sprejem iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Upoštevaje ugotovitve sodišč o težavah v duševnem zdravju je nasprotni udeleženec upravičenec do socialnovarstvenih storitev v posebnem socialnovarstvenem zavodu po podtočki C) točke b 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki jih izvaja udeleženec, ki je posebni socialnovarstveni zavod.
Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantna.
Načelo pravičnosti terja ugotovitev, da je tožnica sama prevzela tveganje negativne posledice s samovoljnim parkiranjem. Gledano objektivno (brez vrednostne presoje ravnanj) je škodni dogodek sicer vedno posledica skupnega in simetričnega delovanja vseh udeležencev. Vendar pa je temu treba dodati tudi vrednostni zorni kot (gre za potrebno moralno etično sfero presoje). Tožničino samovoljno ravnanje ima v spornem primeru tako močno konotacijo, da izključuje protipravnost zatrjevane opustitve tožene stranke, ki ni nadzorovala stanja drevesa na svojem zemljišču tako, da bi lahko preprečila nastanek škodne posledice tudi obiskovalcem, ki so na njenem zemljišču parkirali svoja vozila.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrnitvi tožnikovih ugovorov zoper plačilna naloga, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - škoda povzročena tretjim - nepogodbena odškodninska odgovornost - DARS - gradnja avtocest - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - zastopanje države - posredno zastopanje - dopuščena revizija
Zdi se, da mora za primere, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih (tak je tudi obravnavani primer), še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe).
pripor - ponovna odreditev pripora - pravica do kontradiktornega postopka - kršitev kontradiktornosti - priporni narok - pravica do obrambe - pravica do izjave obdolženca
Določba 204.a člena ZKP ureja le tiste situacije, ko je bila osumljencu že odvzeta prostost in ga je policija privedla k preiskovalnemu sodniku. Vendar to še ne pomeni, da se lahko pripor v primeru, ko obdolžencu prostost prehodno še ni bila odvzeta, odredi, ne da bi bilo opravljeno to procesno dejanje.
Vendar mora v primeru, da konkradiktornost postopka ni bila zagotovljena, v pravnih sredstvih zoper odločbo, s katero je bil pripor odrejen, obramba vsaj na nivoju verjetne izkazanosti navesti konkretne okoliščine, ki bi lahko, če bi jih lahko uveljavljal na pripornem naroku, privedle do tega, da pripor ne bi bil odrejen.
SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.