predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - poklicno zavarovanje - odkupna vrednost - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je prišla tožena stranka v zamudo z izpolnitvijo obveznosti izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu poklicnega zavarovanja glede na to, da je bila naknadno ugotovljena neskladnost petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
V zvezi s plačilom sodne takse niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, taksa pa tudi ni bila plačana v sodnem roku. Zato se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da je bil tožnikov predlog umaknjen.
V primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
predlog za dopustitev revizije - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti podrednega zahtevka - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če se primarni in podredni tožbeni zahtevek ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, enotno navedena vrednost revizijsko spornega dela ne zadošča.
vrednost spornega predmeta - obresti - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Tožena stranka predlaga dopustitev revizije izključno v zvezi z odločitvijo o obrestih kot stranski terjatvi, zato je v skladu z določbo 39. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje enaka ničli. Kadar je vrednost spornega predmeta enaka ničli, po ustaljeni sodni praksi revizije glede na določbo četrtega odstavka 367. člena ZPP ni možno dopustiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje norme
Nepravilen je zaključek sodišča, da tožniku za prvo polletje ni mogoče očitati nedoseganja pričakovanih rezultatov že zato, ker je bil s konkretnim individualnim planom za prvo polletje 2012 seznanjen 5. 6. 2012. Res je, da mora biti delavec vnaprej seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, kar pa ne pomeni nujno, da mora biti vsako leto vnaprej seznanjen s formalno izdelanim in dokončnim planom prodaje, zlasti delavec, ki je pred tem že več let zaposlen pri istem delodajalcu. Odločilno je lahko, ali je seznanjen vsaj z okvirnimi pričakovanji in zahtevami delodajalca ali merili, ki omogočajo vsaj okvirno ugotovitev predvidenega obsega in kvalitete dela oziroma predvidenega plana. V takšnih in podobnih primerih okvir pričakovanja lahko (glede na okoliščine primera) predstavlja tudi plan, ki je veljal za prejšnje leto. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da bi bil delavec lahko več ali manj prost, nevezan na pričakovane rezultate in da delodajalec delavcu pred seznanitvijo s formalno izdelanim dokončnim planom za tekoče leto sploh ne bi mogel očitati nedoseganja rezultatov in mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi, četudi delavec ne bi naredil ničesar ali pa zelo malo.
zavrženje tožbe - razsojena stvar - časovne meje pravnomočnosti
Zavrnitev zahtevka zaradi tega, ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade.
ZDR-1 člen 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi iz razloga po drugi alineji 110. člena ZDR-1. V odpovedi mu je očitala hujšo kršitev obveznosti, določenih v 36. in 37. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da je tožnik kršil 36. in 37. člen ZDR-1, do obstoja tega drugega odpovednega razloga pa se ni opredelilo (ker je ugotovilo že prvi odpovedni razlog). Presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker tožene stranke ni obvestil, da se na delo in z dela ne vozi s kraja bivanja pa je pavšalna, saj se je tudi sodišče druge stopnje osredotočilo na obstoj odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ta dejstva pa ne zadoščajo za preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede obstoja odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1: za razliko od opredelitve v prvi alineji prvega odstavka (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je odpovedni razlog po drugi alineji podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti, v sodbi sodišča druge stopnje niso navedena, obenem pa so ob dopuščanju možnosti, da tožnik ni niti pomislil na notifikacijsko dolžnost tudi lahko sporna.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 46.
invalidnost - pravica do pokojnine - ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Trditev, da bi toženec moral tožniku priznati invalidsko pokojnino že zato, ker je v Nemčiji spoznan za invalida I. kategorije in upokojen, nima podlage v materialnem pravu. Pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se ugotavljajo po nacionalni zakonodaji vsake od držav članic. To izhaja iz Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Na podlagi tretjega odstavka 46. člena Uredbe je odločitev, ki jo sprejme nosilec države članice v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka zavezujoča za nosilca vsake druge države članice le pod pogojem, da je skladnost med zakonodajami teh držav članic o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti navedena v Prilogi VII Uredbe. Iz nje pa ne izhaja, da je določena oziroma dogovorjena skladnost o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti med Slovenijo in Nemčijo.
nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela - višina - zajamčena plača
ZZVZZ v sedmem odstavku 31. člena določa spodnjo in zgornjo mejo odmerjenega nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela. To ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. Spodnja meja višine nadomestila je torej zajamčena plača, za katero je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da kot pravni institut ne velja več.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Okoliščina, da tožeča stranka za Delovno sodišče v Celju opravlja strokovne naloge varstva pri delu in varstva pred požarom, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
delegacija pristojnosti - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožečo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožeča stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 22.
starostna pokojnina - bilateralni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in republiko srbijo
Tožnik zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato je tožena stranka pravilno upoštevala še pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji, vendar pa to ne pomeni, da je celotno pokojnino tako za zavarovalno dobo v Sloveniji kot za zavarovalno dobo v Srbiji dolžna izplačevati tožena stranka. Pri določitvi sorazmernega dela pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Na podlagi te določbe vsaka pogodbenica določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po svojih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3. ZGD-1 člen 591. ZPP člen 205, 205-3, 208, 208/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezno delovno mesto - pripojitev družbe - prekinitev postopka - izbris iz sodnega registra
Med postopkom je na pritožbeni stopnji prišlo do situacije, ki ima za posledico prekinitev postopka. Postopek je bil prekinjen po zakonu, ne glede na to, da deklaratorni sklep o prekinitvi postopka ni bil izdan. Toženi stranki samo zato, ker ni bil izdan sklep o prekinitvi in nadaljevanju postopka, niso bile kršene procesne pravice in ji ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Po zakonu prekinjeni postopek se je nadaljeval, ko ga je z vložitvijo revizije prevzela družba, h kateri se je pripojila prvotno tožena stranka.
Zaposlitev, za katero se zahteva V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe, že na prvi pogled ni enaka zaposlitvi, za katero se zahteva VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. Dodatno pa na razliko kaže tudi določitev stopnje zahtevnosti tako v odpovedani kot v ponujeni pogodbi o zaposlitvi.
Samo ponudba zaposlitve na drugem, neustreznem delovnem mestu nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je nezakonita, če delodajalec delavcu ponudi neustrezno zaposlitev, čeprav ima na voljo ustrezno prosto delovno mesto.
Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom.