kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - civilnopravno razmerje
Naročilo storitev oziroma dogovor za posel sta samo potrebna, ne pa hkrati tudi že zadostna pogoja za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Preslepitev se namreč kaže v vedenju storilca, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element (differentia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj, in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.
ZKP člen 148, 371, 371/2, 395, 420, 420/1-3.. URS člen 14, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
enakost pred zakonom - pravica do obrambe - pošten postopek - kontradiktornost postopka - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - pravice obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zagovor soobdolženca kot dokaz - izsiljena izjava obsojenca - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ogled
Čeprav obsojenec pri ogledu ni bil navzoč, kontradiktornost ni bila prekršena. Na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje predvajalo videoposnetek ogleda in predočene so bile fotografije ter listine, ki se nanašajo na ogled. Obsojencu je bilo omogočeno, da se s potekom ogleda seznani, saj je bil dokaz na glavni obravnavi izveden.
Ker se kazen vedno odmerja individualno po navedenih kriterijih, tako sklicevanje zagovornika na razliko v določenih kaznih pri obeh obsojencih in trditve, da kazen za obsojenega K. ni pravična, ne utemeljujejo zaključka, da je bilo obsojencu s kaznijo kršeno načelo enakosti pred zakonom oziroma, da je kazen arbitrarno odmerjena in tako prekršen kazenski zakon.
ZKP člen 192, 201, 201/1-3, 202, 202/3, 371, 371/1-11, 420, 420/2.. URS člen 19, 20, 25.
pripor - pogoji za odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi - obrazložitev razlogov - konkretni razlogi
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu bi morala biti navedena pravno relevantna dejstva, ki kažejo na neogibnost in sorazmernost ukrepa, ki se ga odreja (spodnja premisa), neogibnost pripora, ki izhaja iz 20. člena Ustave (zgornja premisa), nato pa bi moralo sodišče napraviti zaključek (conclusio), da je pripor sorazmeren in neogibno potreben ukrep, s katerim je edino mogoče zagotoviti varnost potencialnih oškodovancev, ter preprečiti, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007497
ZKP člen 17, 17/1, 39, 39/1-6, 249, 371, 371/2, 372, 372-3, 372-4.. URS člen 23, 29, 29-3.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev določb kazenskega zakona - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - načelo materialne resnice - (ne)izvedba predlaganih dokazov - utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - zahteva za varstvo zakonitosti v škodo obsojenca - zastaranje kazenskega postopka - enovito kaznivo dejanje
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za odreditev izvedenca, strokovnjaka za nadzorno varnostne sisteme, ki bi na podlagi ogleda ugotovil, katera oprema je bila dejansko dobavljena S. in katere storitve opravljene, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP in je vplivala na zakonitost sodbe.
V primerih, ko gre za posamezna dejanja, ki sicer pomenijo uresničevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja, in za ponavljajoča se ravnanja, ki pomenijo zgolj količinsko povečanje (znotraj) istega neprava oziroma obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ta predstavljajo eno (enovito) kaznivo dejanje. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, mora obstajati več povezovalnih okoliščin, iz ravnanj storilca pa mora izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih njegovih ravnanj na več samostojnih kaznivih dejanj nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
V zvezi s plačilom sodne takse niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, taksa pa tudi ni bila plačana v sodnem roku. Zato se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da je bil tožnikov predlog umaknjen.
V primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
predlog za dopustitev revizije - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti podrednega zahtevka - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če se primarni in podredni tožbeni zahtevek ne opirata na isto pravno in dejansko podlago, enotno navedena vrednost revizijsko spornega dela ne zadošča.
vrednost spornega predmeta - obresti - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Tožena stranka predlaga dopustitev revizije izključno v zvezi z odločitvijo o obrestih kot stranski terjatvi, zato je v skladu z določbo 39. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje enaka ničli. Kadar je vrednost spornega predmeta enaka ničli, po ustaljeni sodni praksi revizije glede na določbo četrtega odstavka 367. člena ZPP ni možno dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - poklicno zavarovanje - odkupna vrednost - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je prišla tožena stranka v zamudo z izpolnitvijo obveznosti izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu poklicnega zavarovanja glede na to, da je bila naknadno ugotovljena neskladnost petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje sodišča - odškodninska odgovornost države - objektivna pristranskost sodišča
Okoliščina, da je krajevno pristojno sodišče tisto, za katerega organizacijsko enoto tožeča stranka trdi, da je ravnala nezakonito in ji s tem povzročila škodo, zaradi katere zahteva odškodnino od Republike Slovenije, je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
- člen 22. ZDen člen 44, 85. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2-15.
denacionalizacija - davek od dobička pravnih oseb dovoljena revizija - vrednostni spor - odškodnina kot oblika denacionalizacije - merila za ugotavljanje vrednosti objekta
Iz pojma "posebej urejeno podstrešje" pri izračunu vrednosti stavbe so izključena tista podstrešja, urejena za namene kmetijske in drugih dejavnosti, ki nimajo (vsaj) posebnega stropa kot določenega gradbenega elementa, ki je torej minimalni in nujni del take posebne urejenosti. Če tako posebej urejenega podstrešja ni, pa je vrednost objekta v celoti - torej skupaj s podstrešnim prostorom - izračunana prek določitve volumna objekta brez podstrešnega prostora.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 40, 53. ZPP člen 365, 365/1. ZNP člen 37. ZMZPP člen 111.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - odločba pritožbenega sodišča - izvršilni naslov - opredeljenost (vsebina) izvršilnega naslova - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Če iz pritožbene sodne odločbe, ki je po pravu države izvora formalno izvršljiva, sama izvršljiva vsebina ni natančno razvidna, jo je pa mogoče (s pomočjo sodne odločbe sodišča prve stopnje) ugotoviti, je sodišče države, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, dolžno pozvati predlagatelja, da dopolni svoje navedbe in predloži dokaze (sodno odločbo sodišča prve stopnje) v smeri konkretizacije pritožbene sodne odločbe, torej v smeri natančne opredelitve obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti v korist upnika.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - obvezne priloge - izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti popoln izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo izpodbija. Takšna priloga praviloma zagotavlja tisti minimalni obseg objektivnih informacij o ravnanju pritožbenega sodišča, ki Vrhovnemu sodišču omogoča, da se na hiter in enostaven način prepriča o (ne)utemeljenosti predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006529
ZVPot člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - neplačevanje obrokov leasinga - zapadlost obroka - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Meni, da lahko tožnica v primeru odstopa od pogodbe zahteva le vrnitev predmeta leasinga in uporabnino, ne pa tudi plačila nezapadlih obrokov.
predlog za dopustitev revizije - časovne meje pravnomočnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prenehanje terjatve po zaključku glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - začetek stečajnega postopka zoper stranko postopku v času odločanja o pravnem sredstvu
Sodišče druge stopnje je ob odločanju o pritožbi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero tudi sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, lahko upošteva zgolj stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. O nadaljnji usodi vtoževane terjatve se bo odločalo v stečajnem postopku nad toženo stranko.